Povračila zasebnikom za prevoz na delo

Pri potnih stroških, ki si jih zasebniki lahko priznavajo za opravljanje svojih storitev se pogosto srečujejo z vprašanjem, kam uvrstiti stroške prevoza »na delo«. 

 

cesta3-1

Pojasnjevanje povračil zasebnikom za prevoz na delo

Ob pojavu t.i. »s.p.-jizacije« v zadnjih letih, ko mnogi delodajalci od zaposlenih zahtevajo ustanovitev svojega s.p.- ja, in nato nadaljevanje opravljanja poslov namesto preko pogodbe o zaposlitvi preko tega s.p.-ja, je to vprašanje še posebej aktualno.

 

Višina povračila potnih stroškov

Razlog je namreč davčni vidik. Uredba o višini povračil stroškov namreč trenutno opredeljuje dve osnovni »tarifi« - 0,37 €/km in 0,18 €/km
Katero tarifo bomo obračunali bo seveda močno vplivalo na naše stroške, sploh ko gre za dnevno večje število kilometrov. Vendar kaj pravilno? Poglejmo kako si razlagati samo uredbo.
Pri potnih stroških je seveda vedno vprašanje poti (števila kilometrov) – po uredbi gre za prevoz od običajnega prebivališča do mesta opravljanja dela.  Prvi del – običajno prebivališče je tisto, ki je najbližje mestu opravljanja dela (drugo pa je lahko le, če se delojemalec od tam vozi vsaj štirikrat tedensko). Drugi del – mesto opravljanja dela pa je tisto kjer se delo opravlja oziroma se začne opravljati.
denar-1

 

Interpretacija prevoza na delo zasebnika

Ravno pri drugem delu je potem kar nekaj prostora za interpretacijo in razlago. Če ima zasebnik namreč raznolik urnik, kjer se naprej odpelje na to »mesto opravljanja«, potem pa ima še veliko poslovnih opravkov (ker zopet začne »opravljati dejavnost« - tudi na primer 50 km stran, ko začne opravljati drugo dejavnost/posel)… Kje je potem »začetek«?
Nekateri primeri so sicer dokaj enostavni. Ko na primer  s.p., ki za drugo firmo redno, dnevno opravlja delo v pisarni (kot posledica prej omenjene »s.p.-jizacije«), bo težje argumentirati, da gre dejansko za povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju. Po pojasnilu DURS-a (št. 4210-34/2008) je namreč  pri uveljavljanju navedenih stroškov bistveno, da se priznajo le pod pogojem, da se lahko dokaže nastanek le-teh v zvezi z opravljanjem storitve.

 

Uveljavljanje potnih stroškov s.p.

cesta2-1 Dokazovanje potnih stroškov pa je seveda svojevrsten postopek. Za priznavanje navedenih stroškov, moramo nastanek le-teh dokazat z npr. računi, pogodbo o opravljanju dela ali drugim dokumentom (npr. potnim nalogom).  Iz teh dokazil mora biti razvidno, da je bil zavezanec v določen kraj napoten s strani naročnika z namenom opravljanja dela ali storitve, navedena mora biti tudi uporaba posamezne vrste prevoza. Pri uporabi lastnega prevoznega sredstva mora biti predložena tudi pisna izjava o uporabi le-tega, navedeno število prevoženih kilometrov, relacija, namen… Izjava mora vsebovati tudi zagotovilo, da so podatki resnični in potrdilo naročnika o kraju in času opravljanja storitve oziroma kakšno drugo ustrezno dokazilo (parkirni listek, vabilo, potrdilo o udeležbi ipd.).
Kot se pogosto dogaja, bodo tudi tukaj podjetniki in davčni inšpektorji najverjetneje vsak na svojem bregu, računovodje pa bodo skušali z argumenti graditi  podporne stebre mostom.

 

Koristne povezave za s.p.je

Uredba o povračilu stroškov
Pojasnilo DURS
Računovodja

 

Avtor: Robert Dvoršek, dipl. ekon. (UN)

O avtorju:

Robert Dvoršek je ambiciozen podjetnik, mladinski aktivist in vse-splošni aktivnež. Ima več kot 7 let izkušenj iz področja ustanavljanja in vodenja različnih organizacij, ter 5 let izkušenj iz samostojnega računovodstva. 
Je direktor Zavoda Znajdi se, samostojni podjetnik, ustanovitelj Agencije Znajdi se, predsednik Društva Izvir iz Krškega, predsednik Mladinskega sveta Krško, član Sveta zavoda Mladinskega centra Krško idr. Pred vstopom v poslovni svet je že več kot 10 let aktivno deloval v različnih organizacijah - bil je član vlade Dijaške organizacije Slovenije, podpredsednik Dijaške skupnosti Posavja, Predsednik Dijaške skupnosti Gimnazije Brežice, Starešina Društva Tabornikov Rod "Sivi dim" Krško, član Kolegija Mladinskega sveta Krško in član različnih odborov v mladinskih organizacijah. Za seboj ima izvedbo in vodenje več kot 50 večjih in manjših projektov, predvsem iz področja mladinskega dela. Poleg univerzitetne izobrazbe je opravil različna neformalna izobraževanja - večletni inštruktorski tečaj Zveze tabornikov Slovenije, seminar za Menedžerje v mladinskih organizacijah in druga redna izobraževanja iz področja projektnega in timskega dela.

Sorodne teme-članki:

Novi clanki in prispevki prihajajo