Etika plačil v podjetju

Tudi v managementu se managerji znajdejo v mnogih situacijah, kjer so v dilemi saj se lahko odločijo bolj ali manj etično.In kaj sploh je etika v podjetjih...

Kaj sploh je etika? 

SSKJ opredeli etiko kot filozofsko disciplino, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo. Nadalje nam razloži, da pod rubriko etika spadajo tudi načela o dobrem in zlem, moralna načela ter norme ravnanja v določenem poklicu. V tem prispevku se bom osredotočil predvsem na zadnjo razlago in skušal opisati etične dileme, ki se pojavijo pri plačah managerjev, ki imajo na voljo različne »inovativne« načine prejemanja njihovih osebnih dohodkov. Skozi cela 80-ta leta v Sloveniji ni bilo opravljenih raziskav iz področja etike v managementu, kar lahko pripišemo dejstvu, da smo živeli takrat v drugem političnem sistemu, kjer to ni bilo dobrodošlo. V sedanjosti pa je temu drugače, javnost hlepi po razkritju plač managerjev, tako pri nas kot tudi drugje po svetu, z izjemo Japonske, kjer imajo še zelo tradicionalne poglede na poslovanje.

Tudi v managementu se managerji znajdejo v mnogih situacijah, kjer so v dilemi saj se lahko odločijo bolj ali manj etično. Pri tem se zavedajo dejstva, da jih lahko vsak najmanjši spodrsljaj stane veliko, lahko celo privede do propada podjetja ter izgube njihove zaposlitve in tudi težko pridobljenega ugleda. Seveda tudi pri teh odločitvah obstajajo različne ravni odločanja, ki temeljijo na različni stopnjah etične spornosti.

Izrecno dovoljena dejanja so tista, pri katerih ni nobenega vprašanja glede etičnosti, tu je vse jasno in dovoljeno ter zaželjeno. Sivo območje je območje, kjer se pojavljajo tista, najbolj etično »sporna« dejanja in kjer se dogajajo razne dileme kako se odločiti. Ali naj izdelek prodamo, kljub temu da vemo, da mu določena funkcija ne deluje in mislimo saj je tako ali tako nihče ne uporablja? Ali imamo raje manjši dobiček ter čisto vest? Izrecno prepovedano pa je območje kjer je zopet vse jasno, saj je zakonsko opredeljeno katera ravnanja so dovoljena in katera ne. Vsi namreč vemo, da prodaja azbestnih izdelkov ni dovoljena, zato se takšnih izdelkov niti ne prodaja (če pa že pridejo na trg so hitro odkrita ter primerno kaznovana).

Slika 1: Zakoni in etika

 

Vir: Stane Možina, Management, nova znanja za uspeh, 2002, str. 211


Meje med temi področji so zelo nejasne in tanke in se jih lahko zelo hitro prestopi. Takrat pridejo na vrsto različni izgovori, ki skušajo upravičiti “sporno” dejanje.

Tudi v poslu se pojavljajo dileme na različnih ravneh oziroma obravnavajo različna področja kjer se pojavljajo etične dileme:

•    Dileme glede poslovnih odločitev
•    Odpuščanje in najemanje
•    Zbiranje in skrivanje informacij
•    Kraja podatkov
•    Zloraba moči
•    Plače managerjev
 

 Etika pri managerskih plačah


Pri plačah se pojavljajo vedno večje razlike med plačami vodilnih managerjev in plačami zaposlenih v proizvodnji, kar povzroča tudi vedno bolj glasne pomisleke glede upravičenosti teh plač in načina kako so bile pridobljene. Pri tem so zelo pomembne osebne vrednote, ki jih ima manager ter način na podlagi katerega sprejema svoje odločitve. To pomeni, da je veliko odvisno od tega v kolikšni meri manager sprejema sprejete družbene in etične norme. Dejstvo pa je tudi, da je človeštvo zavistno in ni pripravljeno na takšne razlike v plačah. Seveda vsi vidijo samo bajne vsote denarja, nihče pa ne vidi (ali si celo predstavlja) količine dela, ki je v ozadju teh velikih vsot. S tem seveda ne mislim zagovarjati izjem, ki so do denarja prišle na “sumljiv” način. Menim, da bi morali vzpostaviti način, ki bi nagrajeval dobre managerje in kaznoval slabe.

Načini pridobivanja plačil managerjev in dileme povezane s  tem


V zvezi s plačami se pojavlja vedno več dilem. Še posebej veliko prahu so dvignila tako imenovana .com podjetja ter predvsem Enron v ZDA ter Parmalat v sosednji Italiji. V teh podjetjih so pohlepni managerji zaradi nagrad prikazovali večje dobičke, da so s tem maksimirali svojo lastno korist in s tem pripeljali podjetja do bankrota ter povzročili brezposelnost za mnogo ljudi.

Etične dileme, ki se pojavljajo pri plačah so povezane predvsem z:

•    Višino managerskih plač in razmerjem le-te do najnižje plače
•    Tajnostjo managerskih plač
•    Fiksnostjo plač (oziroma njenim variabilnim delom)

1.    Višina plače managerja


Glavna dilema pri plačah je ravno njihova višina, ki je v neki meri odvisna od uspešnega dela zna pa se zgoditi, da si managerji tudi neupravičeno izplačujejo nenormalno visoke plače in nagrade, še posebej če jih primerjamo s stanjem podjetja, ki mu ne gre ravno najbolje. V primeru, ko gre podjetju dobro so tudi visoki prihodki vrhovnih managerjev bolj upravičeni, saj je dobro delovanje podjetja predvsem njegova zasluga. Dilema se pojavi predvsem pri kriznem managementu, ko pride manager reševati podjetje pred bankrotom  on pa si kljub temu izplačuje visoke honorarje. Če mu uspe rešiti podjetje, potem te plače opraviči, v nasprotnem primeru so njegova izplačila tema velikih debat in so le-ta vsaj malenkostno sporna saj lahko ugotovijo, da je manager načrtno izčrpaval podjetje in se ni trudil maksimalno, da bi ga rešil. Tako kot v vseh etično spornih primerih je vse odvisno predvsem od privzgojenih načel, ki jih ima manager ter delno tudi od kulture podjetja, ki lahko določeno dejanje spodbuja ali ga zavrača.

 

2.    Tajnost plač


Naslednja dilema, ki se pojavi pri managerskih plačah je njihova tajnost, ki je tema debatiranja tudi pri nas. Do leta 2002 je bila to pri nas popolna tabu tema, saj se o tem ni govorilo. V letu 2002 pa je bil sprejet zakon, ki je predpisal, da morajo delniške družbe letno posredovati podatke o letnem skupnem prejemku uprav (skupaj z nagradami), kar pa ni ravno informativen podatek o velikosti plač posameznika. Sicer dobimo podatek o povprečni plači, ki pa ni ravno pokazatelj stanja plač v podjetju. V različnih državah po svetu imajo te sisteme različno urejene. Praksa razvitih evropskih držav kaže, da (primer Nemčije, Velike Britanije ter Nizozemske) je razkrivanje plač zelo različno urejeno. V Nemčiji je razkrivanje plač stvar posameznega podjetja. Lahko jih razkrijejo vendar k temu niso zavezani, razkriti morajo samo pavšalni znesek, ki ga namenijo za izplačilo managerjem. Podobno imajo urejeno tudi na Nizozemskem. Čisto drugačen pa je primer podjetij iz Velike Britanije, ki morajo ločeno prikazati zneske, ki jih namenijo osnovni plači, nagradam ter tudi bolj dolgoročnim bonusom (opcije). Poseben primer so ZDA, kjer morajo podjetja že od leta 1990 vsako leto sestavljati poročila o opravljenih izplačilih, ki jih revidira njihova Agencija za trg vrednostnih papirjev (SEC). Drugi ekstrem pa je Japonska, kjer pa so plače popolna tajnost prav tako pa ni tudi zanimanja, da bi se glede tega kaj spremenilo, vendar je to verjetno posledica predvsem  kulturnih razlik.
 

3.    Fiksnost plač


Plače managerjev so v osnovi sestavljene iz fiksnega dela ter iz variabilnega dela, ki je odvisen od doseganja ciljev ali drugih meril. Poleg tega lahko dobi še kratkoročne nagrade, dolgoročne spodbude in podobno. Sestava managerskih plač se je pri nas v zadnjih dveh desetletjih precej spremenila, očitne pa so tudi velike razlike med državami. Na prvem mestu bi tu izpostavil ZDA, ki imajo najbolj inovativen pristop in so tudi kot  prvi oblikovale sistem variabilnega nagrajevanja. Ta trend se je razširil tudi v Evropi, kjer je opaziti čedalje bolj pospešeno povečevanje variabilnega dela nagrajevanja, predvsem na najvišjih ravneh managementa. V Sloveniji je variabilni del nekoliko nižji kot drugje po Evropi, pogosto od 25 do 30 odstotkov fiksnega dela plače. V Sloveniji so srednji managerji precej manj stimulativno nagrajeni kot njihovi nadrejeni in predsedniki uprav (variabilni del pri srednjih managerjih dosega od sedem do 45 odstotkov). Dejstvo pa je, da na evropski in tudi slovenski ravni primanjkuje sposobnih srednjih managarjev. Zato bo potreba po stimulativnejšem nagrajevanju dobrih delovnih rezultatov naraščala.
Dilema, ki se tu pojavi je povezana z vsakim delom posebej. Fiksni del je problematičen z vidika kdo določa višino fiksnega dela, ter same višine tega dela. Vrhovnim managerjem določajo plače v večini primerov člani upravnega odbora, ki pa so običajno močno povezani z top managementom. Variabilni znesek pa je sporen veliko bolj predvsem zaradi možnosti izkoriščanja podjetja za povečevanje svojega lastnega zadovoljstva. Kajti ta del je odvisen predvsem od uspešnosti delovanja podjetja, ki pa je odvisno od dobrega dela managerja. V primeru podjetja Enron so namreč managerji zaradi opcij, ki so jih dobili kot variabilni del plače (bonus) napihovali dobiček in ga napihnili nad vse realne meje, da so s tem dvignili cene delnic v nebo za izključno svojo korist.

 

Zakjluček


Kot lahko vidimo iz zgornjega prispevka je etika zelo pomembna v delovanju vsakega podjetja zato bi se vsak manager moral, ko se sooči z etično dilemo, pri sebi vprašati: Kako bi to dejanje lahko zagovarjal pred svojo družino in otroci?« Če je odgovor z lahkoto se naj odloči tako kot misli, če pa ima pomisleke, naj dobro premisli svojo odločitev. Kajti če dobro premislimo se vse začne in konča pri kupcih in če smo pri njih v čislih, potem se nam za uspeh ni bati, ko pa pri ključnem elementu pademo v nemilost, potem našemu podjetju ni več pomoči.
Torej ali si želimo uspeti?

 

Avtor: Sandi Keber, dipl. ekon. (UN)