Praksa timskega dela v strojništvu

Zaradi uveljavitve delitve dela je skozi čas prihajalo do vse večje specializacije, zaradi česar je v sedanjem svetu vedno večja potreba  po integraciji znanj.

Dejstvo, da danes ni uspeha brez splošne razgledanosti, pa v poslovnem svetu izpodbija delovno usmerjenost kot predpogoj za produktivnost.

Ste se že kdaj vprašali zakaj so nekatere stvari narejene tako kot so in ne drugače? Zakaj je v večini primerov ogrodje kolesa narejeno iz sedmih cevastih, med seboj zvarjenih profilov? Zakaj so posode valjaste oblike in ne kockaste?

 

Odgovor na ta in podobna zastavljena vprašanja velja iskati v različnih nivojih piramidne sheme (naziv piramidna izhaja iz dejstva, da vsak nadaljnji nivo razvoja pokriva večji spekter vprašanj in zaradi tega vključuje večje število vpletenih) nastanka novih izdelkov, kjer vsak izmed nivojev natančno določa in omejuje možnosti za morebitno odstopanje od želenega cilja. Da na zahtevo (ta predstavlja vrh piramidne sheme načrtovanja izdelkov), ki nastane zaradi izoblikovanih potreb po novem produktu, podamo in formiramo kar največ uporabnih rešitev za nadaljnjo analizo, potrebujemo v tesni povezavi veliko strokovnjakov z različnim spektrom znanja določene stroke. Na tem nivoju so potrebni tehtni premisleki o načelu oblikovanja, predvsem o morebitni združitvi različnih funkcij oz. njeni separaciji, integrirani oz. diferencirani konstrukciji, potrebni obremenitveni izravnavi, ipd. Že iz opisanega, še bolj pa iz ostalih stopenj razvoja izdelka, je moč sklepati, da takšno iskanje rešitev in udejanjanje ideje v realnost zahteva veliko časa in truda strokovnjakov širših področij.

 

Navadno pa v začetnih fazah razvoja produkta govorimo o strojniški stroki, bolj natančno o konstruktorjih, ki se skupaj s tehnologi ukvarjajo z določeno problematiko. Tudi določanje fizikalnih, kemičnih in morda bioloških lastnosti produkta znotraj drugega nivoja razvoja, kjer iščemo in se sprašujemo po potencialnih prednostih potrebnih obremenitev izdelka, njegovi elastičnosti, dopustnemu toplotnemu raztezku (izbira materialov) in na osnovi teh potrebne litine oz. kombinacije sestavin, pripada bolj strojniški stroki, saj le ta opredeljuje in preučuje te lastnosti. Za zagotovitev potrebnih lastnosti izdelka in hkrati za zmanjšanje vrednostnega inputa je na tej fazi že potrebno vključiti posamezne veje ekonomije, ki krepijo razvoj predvsem s finančne strani. Zavedati pa se je potrebno, da pri razvoju posameznih izdelkov veje znanosti vstopajo proporcionalno s kompleksnostjo zahteve in pri vstopu teh na tem nivoju ni postavljene jasne ločnice, zato je o potrebnem številu minimalnih udeležencev iskanja novih rešitev oz. razvoja novega produkta težko govoriti.

 


Tretji nivo piramidne sheme razvoja izdelka opredeljuje nalogo integracije prvega in drugega nivoja omenjene sheme, ki jo je potrebno podkrepiti z obliko. Na tem nivoju se izvaja eliminacijo posameznih idej, ki ne ustrezajo zahtevanemu in hkrati ne zagotavljajo funkcionalne ali finančne prednosti, ki je velikokrat povod za iskanje boljše rešitve. Pred uskladitvijo poteka izdelave produkta je potrebno natančno določiti kriterije iz prejšnjih korakov razvoja in jim tekom oblikovanja slediti. Na tem mestu je zaradi vprašanja postopka obdelave oz. same izdelave potrebno slediti ustaljenim postopkom, kot je preoblikovanje kovin oz. ostalih materialov, odstranjevanje in dodajanje in hkrati preučiti njihov vpliv na lastnosti materialov, ki so potencialni kandidat za izdelavo novega produkta. Na tem mestu se je prav tako potrebno posluževati ekonomičnosti, predvsem tudi zaradi cene določenih postopkov, ki se jih pri razvoju ni moč ogniti. Da je integracija ljudi tu močna, priča dejstvo, da je za vstop v omenjeni tretji nivo potrebno usklajevanje z množico izvajalcev, ki so zadolženi za izdelavo prototipnega izdelka. Le ta je potreben za pridobitev povratnih informacij in izdelave analize o pridobljenih oz. želenih lastnosti novega produkta ter zaradi pridobitve potrebne informacije o stroškovni teži.


Analiza pridobljenih lastnosti izdelka in njegova ekonomska obremenitev pa naznanjajo že vstop v četrti nivo piramidne sheme izdelave produkta. Stopnja pred odobritvijo serijske izdelave ali z drugimi besedami, lansiranja produkta na trg, pa je pomembna predvsem z vidika vprašanj o ekonomičnosti izdelka, prihodnji izdelavi in zakonskih določitvah. Z vidika kompleksnosti in širine argumentov, ki nastanejo zaradi velikega števila vpletenih v proces nastajanja izdelka, pa je ta nivo najobsežnejši. Tu dejansko lahko govorimo o timskem delu, saj se z analizo odvijajo vse prvine timskega dela, kot so skupno iskanje tehnološke in finančne prednosti z uvedbo nove ponudbe, komunikacija v vseh smereh, sodelovanje med različnimi vejami znanja, spodbujanje in motiviranje na vrsto različnih načinov, iskanje končnih uporabnikov in ugotavljanje njihovih želja ter pomoč pri omenjeni uvedbi. Nivo vključuje namreč vpletene vseh statusnih ravni širše okolice in sodelovanje subjektov na že prej dobro vpeljani poslovni osnovi.



Timsko delo v strojništvu je na prvi pogled slabše vidno, a zato ob globlji preučitvi toliko bolj zanimivo, saj pokriva širok spekter znanja, ki je navzven dobro prekrit in predstavlja na svetovni ravni, poleg elektronike, gonilni ustroj ustaljenega tehnološkega napredka. Šele to posebej velja pri specifiki, kot v našem primeru, kjer širina zahteve oz. nujnosti pokriva tudi ostala področja znanosti. Je namreč tudi dober primer vzpostavitve poslovno timskega duha, saj le-ta ne zahteva nobenega predhodnega dogovora, njegova integracija udeležencev pa je močnejša, kot si zunanji opazovalec lahko misli.


Najzahtevnejšim na ljubo, pa naj odgovorim na začetni vprašanji, ki v marsikaterih bralčevih očeh (n)imajo povezave z naslovom. Pač! Torej, ste že ugotovili zakaj kovine kot drugi materiali pokajo ob raztezku, ob skrčku pa ne? Kako bi to dejstvo vplivalo na prodajo konvencionalnih koles? Kako bi potekala izdelava posode, če bi ta bila kockaste oblike? Kakšna bi bila ekonomičnost in varnost takšne kuhe?

 

Avtor: Mihael Briški, študent Ekonomske fakultete v Ljubljani in bivši študent Strojne fakultete v Münchnu.

Vse pravice pridržane. Noben del članka/prispevka se ne sme reproducirati ali kopirati v kakšni koli obliki brez dovoljenja avtorja.