Človeški dotik v timu

V tem prispevku bom skušal predstaviti ključen del uspešne organizacije - to so odnosi. Pri tem pa se ne bom osredotočil na nekakšno sociološko debato o odnosih, ampak bom skušal prikazati lastnosti vsakega posameznika, ki vstopa v te odnose.

 

 

 

 

Timsko delo in ljudje

Vsako organizacijo ali bolje rečeno združbo (podjetje, urad, institucija, društvo) sestavljajo ljudje. Seveda. In ker smo že s svojimi osnovnimi potrebami naravnani k temu, da živimo v družbi, družbenih enotah, se takšno povezovanje dogaja tudi v organizacijah. Skupaj torej nekako shajamo... Vendar sem namenoma uporabil besedo »shajamo«, saj to, da smo v istih prostorih z drugimi, še ne pomeni, da je vse lepo in prav, ravno nasprotno – mnogokrat prihaja do različnih težav. Seveda ni daleč vprašanje, zakaj pa se pojavljajo težave? Odgovor na vprašanje je mnogoteren in bi vsekakor presegal vsebino tega članka, saj so na to temo razvite številne teorije in obsežne razlage. Zelo na kratko pa bi lahko rekli, da do konfliktov prihaja zaradi razlik med posamezniki, različnih potreb in načinov kako jih zadovoljujejo, različnih stališč in preteklih izkušenj.

 Ljudje smo družbena bitja in v teh družbenih enotah moramo nekako shajati...
Vprašanje je kako?

 



Pri tem pa lahko pogosto opazimo situacijo, v kateri lahko rečemo »ta dva sta pa dober tim« ali pa to opazimo v celem timu, oddelku… seveda pa se soočimo tudi s skupino, ki nikakor nima takšnih lastnosti.
Ravno na tej točki brez bi lahko razmislili ali je resnično vse že »v naprej odločeno«, ali pa se da glede tega kaj narediti. Včasih se namreč srečamo s posamezniki, ki se takoj nekako povežejo z nami, začnejo pogovor, zdi se, da nas razumejo; nekje drugje srečamo nekoga, ki nam kakšno stvar tako dobro predstavi, da se kar hitro strinjamo z njegovim stališčem, morda potem celo kupimo kakšen izdelek; kdaj pa kdaj nam nekdo kakšno situacijo predstavi tako slikovito, da se kar poosebimo z njo; včasih pa se srečamo z nekom, ki hitro poveže več ljudi skupaj, jih zna motivirati in organizira neko dejavnost. Ali je vse to naključje? So ti ljudje zelo posebni, ker so takšni? Vsekakor je primerno trditi, da jim te lastnosti prej pomagajo, kot pa škodujejo – predvsem v timskem delu kjer skozi sam proces dela veliko sodelujemo z drugimi (pa naj gre za poslovni projekt, seminarsko nalogo študentov ali pa strokovni posvet), saj lahko vse to ogromno pripomore h kvaliteti dela in vzdušju.


 4 dejavniki-veščine:
Vplivnost, medosebna podpora, kreativnost v odnosih in timsko vodenje

 
Pri tem gre v bistvu za 4 dejavnike medosebnega delovanja posameznika – štiri bolj ali manj razvite lastnosti pri posamezniku. Prva je vplivnost, druga medosebna podpornost, tretja kreativnost v odnosih in četrta timsko vodenje. Na hitro bom opisal posamezno lastnost oz. osebo, ki ima izrazito posamezno lastnost – pri tem predlagam, da skušate v opisih prepoznati kakšnega znanca, sodelavca, prijatelja ipd.


Štiri človeške lastnosti v timskem delu


Vplivnost  v timskem delu

 

Takšne osebe najdejo zadovoljstvo v prepričevanju, pogajanju in v tem, da razpolagajo s pomembnimi in vrednimi informacijami. Pri odnosih se vse vrti okoli spreminjanja mnenja ali delovanja druge osebe. Te osebe uspejo v medoddelčnih pogajanjih pridobiti največ sredstev za svoj oddelek, znajo prepričati druge, zakaj je njihov izdelek/storitev najboljša – v zasebnem življenju pa uspevajo uveljaviti svoje želje in se tako aktivnosti pogosto odvijajo po njihovem okusu. To so tudi osebe, ki uspejo ljudi, kljub zaposlenosti in obremenjenosti s prejšnjimi nalogami, navdušiti za nove izzive. Čeprav se ljudje s takšno lastnostjo pojavljajo povsod je raziskava pokazala, da se nadpovprečno izkazujejo v intenzivnih vlogah, npr. na področju financ in prodaje.


 

Medosebna podporna-podpora v timskem delu


 

To je tista osnovna lastnost, ki jo ljudje najprej prepoznajo kot "people person"… Takšne osebe se znajo hitro poistovetiti z osebno situacijo udeleženih v pogovoru. Intuitivno se osredotočajo na izkušnje drugih - zato občasno delujejo tudi v ozadju in spodbujajo druge, da delujejo po svojih najboljših močeh. Zanje je pomembno, kakšne osebe bodo delale skupaj - osredotočajo se na vidik osebnostnih lastnosti, ki bi jih tim potreboval; tako uspejo združiti posameznike s pravimi lastnosti in veščinami, sami pa nato delujejo z intervencijami iz ozadja. Te osebe so pogosto neformalni organizacijski psihologi in uspejo vzpostaviti tesne osebne odnose s sodelavci. V zasebnem življenju so to tisti posamezniki, ki se jim drugi pogosto potožijo, ki jih prijatelji pokličejo, ko potrebujejo pogovor.




Kreativnost v odnosih v timskem delu

 

Posamezniki z izrazito lastnostjo ustvarjalnosti v odnosih uspejo povezovati in prepričati ljudi skozi besedno vizualizacijo-predstavnostjo. Te osebe znajo prepričati tim o obliki neke kampanje, kaj bi »zažgalo« pri ciljni publiki. Čeprav je takšna veščina najpogosteje uporabljena v prepričevanju za nakup ali investicijo, se vseeno razlikuje od ostalih veščin. Te osebe namreč uspejo prepričati ljudi (najbolje ena-na-ena) z vizualizacijo, s katero zaigrajo na čustva druge osebe. Vendar pa ta veščina ne odraža splošne kreativnosti posameznika - le medosebni vidik. Ni nujno, da ima to lastnost zelo dobro razvit nek umetnik, slikar – čeprav ima velik smisel za vizualnost. Pri tej lastnosti je namreč čustvena inteligenca skoraj pomembnejša.

 

Timsko vodenje

 

Osebam, ki so opisane tu, je zelo pomembno, da delujejo in imajo interakcijo z drugimi - biti cel dan sami v pisarni za ekranom jim nič kaj prijetno.
Uživajo v ravnanju (ravnanje kot slovenska beseda za management oz. managiranje) zavzetega in z energijo nabitega tima. Poudarek je je na tem, da te osebe nujno potrebujejo tim in raje delujejo po principu trenerja in skupnega doseganja. Pomemben jim je izid interakcije - t.j. dokončana zadeva/posel. Takšne osebe običajno niso kakšni posebni strategi ali pogajalci - raje imajo pogovor z ljudmi. Hkrati bi težko rekli, da so te osebe rojeni vodje v tradicionalnem smislu, saj ni nujno, da imajo nekakšno karizmo ali drugo podobno lastnost. Se enostavno dobro znajdejo med ljudmi in ostali na to reagirajo s predajo vodstva v dani situacij.

 

 

Povezovanje lastnosti posameznikov v timsko delo

 



Vse naštete lastnosti so potrebne za uspešno delovanje organizacij. Teza je, da bi uspešen tim oz. celo uspešen vodja moral imeti razvito vsako od teh lastnosti. Vplivnost je nujna lastnost, da sploh pride do koraka naprej, če so v timu posamezniki, med katerimi so prav vsi šibki. Brez vplivnega posameznika pride do neodločnosti in cepetanja na mestu. Medosebna podpora je nujna tako, kot je na svetu nujno prijateljstvo. Kadar je oseba, ki ima to lastnostjo, odsotna od dela, lahko tim občuti nekakšno hladno vzdušje in hitreje lahko pride do konflikta.
Kadar ima tim tako jasno vizijo, da bi jo skoraj lahko naslikali (da si vsi podobno predstavljajo končni izid), je gotovo imela prste vmes oseba z razvito lastnostjo kreativnosti v odnosih. Ko pa v organizacijah take osebe ni, se običajno zdi, da organizacija nekako ne uspe najti pravega sprožilca za navduševanje ostalih.

Na odsotnost timskega vodje nam po navadi nakazuje to, da se ljudje v timu ne uspejo dogovoriti kaj so njihove prioritete ter česa se lotiti  prej, da bi skupaj zajadrali v želeno smer.
Brez vodje so namreč lahko združeni odlični poznavalci vendar bo končni rezultat slabši, kot bi pričakovali.

Že iz samih opisov teh veščin lahko sklepamo, da neuravnoteženost vlog prinaša določene težave. Zelo izrazito je npr. pri vplivnosti – če sta v timu treh, dva »takšna« - se zna zgoditi, da bo tim manj produktiven kot sicer, možni so tudi nesporazumi, konflikti in medsebojno oviranje. Prav tako polarizacija drugih lastnosti prinaša težave – pretirana medosebna podpora bo vodila v klepetalnico in družabna srečanja, namesto v usmerjenost k rezultatom. Vizualiziranje je vsekakor tudi koristno, vendar vse v mejah normale, sicer bo tim enostavno plaval v oblakih. Timski vodje (v kolikor jih je ve v enem timu) pa se tudi lahko soočijo z negativnimi čustvi in občutki zapostavljenosti ob dominantnosti drugega.

Pri vsem tem je torej pomembno, da se zavedamo, da so v organizaciji medosebne lastnosti in čustvena inteligenca še kako pomembne. To opozorilo velja predvsem za vodje, ko se soočajo z izbiro novih sodelavcev. Pozorni morajo biti na že obstoječe ljudi in na to, kaj bodo novinci doprinesli tudi v smislu medosebnih odnosov.  Prav tako pa je vsak posameznik odgovoren, da skuša po najboljših močeh posamezne svoje lastnosti razvijati in kombinirati z drugimi sodelavci.

 Pri izboru novih sodelavcev je zelo pomembno upoštevati lastnosti posameznikov - kako bodo funkcionirali skupaj kot tim!

 

Kako do pravih lastnosti posameznikov v timskem delu

a
Vsako od teh lastnosti se da do določene mere tudi priučiti. Tako naj se šola za vplivneža začne z izpostavitvijo svojega mnenja – vendar ne na podlagi razumskega argumentiranja, ampak z izražanjem čustev – kaj posamezniku to mnenje pomeni in zakaj. Potencialni medosebni podpornik naj začne v komunikaciji z ljudmi razmišljati o tem, kaj govorijo, po njihovem odstavku skušati to naglas ali vsaj v mislih povzeti in se hkrati truditi začutiti čustva, ki jih je oseba skozi besede predstavila. Za kreativnost v odnosih bi lahko začeli z opazovanjem oglasov in hkratnim spraševanjem zakaj nekaj pritegne. Kaj naredi posamezno reklamo privlačno? Vprašanje na mestu je tudi kako so sami kdaj uspeli druge navdušiti nad kakšno situacijo iz svojega življenja (kako so npr. pripovedovali kakšno prigodo). In še timski vodja – slednji mora predvsem razumeti pomen povezovanja ljudi, iskanja posameznikovega prispevka. To se lahko začne z izpisom nekaj dobrih lastnosti sodelavcev ali pa sošolcev – nekaj v čemer so res dobri – nato pa skušamo razmisliti kje bi še lahko te lastnosti uporabili.


To je bilo na kratko o vidiku medosebnih odnosov v organizaciji. Zaključek bi bil – vsak posameznik potrebuje te lastnosti, sicer lahko v poklicnem ali zasebnem življenju naleti na določene težave. Seveda so ljudje, ki imajo posamezne lastnosti zelo izrazite – in tega se je dobro zavedati pri združevanju za reševanje kakšnega problema – če bodo prisotne vse lastnosti, bo verjetno izziv skupno lažje premagati, f

Nasveti in ideje    
 
  > Preglejte ostale teme timskega dela našega Portala uspešnosti
  > Preberite knjigo Obvladovanje sprememb - Dr.Ichak Adizes
  > Obiščite spletno stran http://www.adizes.com/

  Priporočamo nadaljne branje:
 > Obvladovanje sprememb - Adizes, I.
 > Management: Nova znanja za uspeh
 > članek: Motivacijske spudbude v timskem delu
 



Avtor: Robert Dvoršek, dipl. ekon. (UN)

O avtorju:

Robert Dvoršek je ambiciozen podjetnik in podjetniški svetovalec. Je lastnik in direktor uspešnega podjetja Agencija Znajdi se d.o.o., ustanovitelj in direktor Zavoda Znajdi se, samostojni podjetnik, predsednik več društev in združenj. Kljub relativni mladosti pa ima obilo izkušenj. S podjetništvom in lastno poslovno kariero je pričel leta 2007 z ustanovitvijo zasebnega Zavoda. Pred vstopom v poslovni svet je že več kot 10 let aktivno deloval v različnih organizacijah, društvih in klubih. Za seboj ima predsedovanje več društvom, aktivnost v lokalnih in nacionalnih organizacijah ter izvedbo in vodenje več kot 50 večjih in manjših projektov, predvsem iz področja mladinskega dela. Poleg univerzitetne izobrazbe je opravil različna neformalna izobraževanja - Marketing za podjetnike, računovodski tečaji in seminarji, pred tem pa še večletni inštruktorski tečaj Zveze tabornikov Slovenije, seminar za Menedžerje v mladinskih organizacijah in druga redna izobraževanja iz področja projektnega in timskega dela.


Vse pravice pridržane. Noben del članka/prispevka se ne sme reproducirati ali kopirati v kakršnikoli obliki brez dovoljenja avtorja.