Upravljanje časa pomeni...? - 2.del

Ena glavnih ovir za upravljanje svojega časa in svojega življenja za mnoge predstavlja izguba svobode v življenju. Menijo namreč, da jih bo upravljanje s časom omejilo, da bo povzročilo nespontanost itd.

 

Vendar pa je takšna ocena zelo enostranska in menim, da je vredno podvomiti o njej. Upravljanje časa namreč poleg prej omenjenega (recimo da negativnega) vpliva prinaša še mnogo učinkov v življenju in ima tudi druge vidike.

Pozitivni učinki ki jih upravljanje časa ali bolje upravljanje življenja imajo:

- pregled nad življenjem

- Sprejemanje boljših odločitev

- delovanje s smislom (kar ima vpliv na pozitivnejšo samopodobo)

Pregled nad življenjem

Mnogo ljudi si zelo nujne in nekatere zelo pomembne zadeve zabeleži na kakšen koledar, listek oz. nekam kjer bodo to pravočasno opazili (takšen primer so npr. beleženja rojstnih dni znancev in bližnjih; ali pa npr. datum obiska pri kakšnem zdravniku/specialistu…).

Razlog za takšno dejanje je ker tem dogodkom pripišejo dovolj veliko pomembnost – zato tudi želijo imeti pregled nad njimi. Če bi to izpustili, bi to zanje pomenilo preveliko »bolečino« oz. bi prineslo neželeno situacijo.

Prav v primeru ko bi želeli spremeniti nek del našega življenja na bolje – pa se zgodi, da naenkrat moramo začeti pripisovati pomembnost drugim in ponavadi količinsko več stvarem; in tu se lahko prav hitro zgodi, da brez dobrega sistema po katerem tudi beležimo ne obvladujemo več takšne količine informacij; tako se te izgubljajo, to pa vpliva na doseganje zastavljenih ciljev.

Vmesno vprašanje bi bilo – zakaj vrhunski managerji in zelo uspešni ljudje praktično ne bi preživeli enega dne brez dobrega pregleda nad dogajanjem v življenju?

Sprejemanje boljših odločitev

Znan pregovor pravi »Česar ne veš, ne boli«. Vendar kot mnogi priznani avtorji tudi sam odločno nasprotujem temu. Pravzaprav menim da je v smislu upravljanja življenja ravno nasprotno – česar ne vemo nas bo prizadelo! In to lahko predstavimo iz dveh vidikov – iz idejnega in operativnega.

Idejni vidik bi razložil predvsem s sprejemanjem polne odgovornosti za lastno življenje. Upravljanje časa je namreč skoraj nekakšen vrh sprejemanja odgovornosti. Mnogi namreč, kot sem že omenil, v izgovor upravljanju lastnega življenja pripisujejo svobodi, spontanosti ipd. mnogo večji pomen. Strinjam se, da sta slednja izjemno pomembni, vendar pa izogibanje odločitvam in doslednosti pri njihovem izpolnjevanju ne smemo prakticirati pod krinko svobode. Z upravljanjem časa pa dosežemo, da sami eksplicitno odločamo o tem čemu bomo namenjali čas in pozornost ter kaj je za nas pomembno. In takšna zavestna odločitev seveda izraža veliko mero sprejemanja odgovornosti za lastno življenje. Če torej ne (s)poznamo dobrega sistema za upravljanje lastnega življenja, dejansko lahko živimo z manjšo mero odgovornosti. Vsekakor je lažje reči »ne vem kam je čas izginil«, kot pa obvladovati lastno odlašanje ali pa predajanje takojšnjim in trenutnim užitkom (na račun dolgoročnega uspeha in sreče).

V zelo konkretnem – operativnem smislu pa nam upravljanje časa pomaga, da ne pozabimo namenjati čas pomembnim stvarem, da nujne stvari opravimo pravočasno itd. Če citiram enega največjih ameriških avtorjev: neuspeh ni nič drugega kot nekaj majhnih napak v presoji vsak dan. In kaj drugega je napačno porabljen čas kot napaka v presoji!

Delovanje s smislom

Mnogi psihoterapevti priznavajo, da vse več ljudi, ki jih srečujejo na svetovanjih prihaja v življenju do spoznanj da so prišli na točko v življenju, ko imajo veliko (npr. družino, službo, materialnost…) – a hkrati v vsem tem ne vidijo pravega smisla.

V generalnem smislu bi lahko rekli, da so takšni ljudje izgubili občutek kontrole – ta izraz sam uporabljam za opis nezadovoljenosti človekovih potreb. Neko psihično neravnovesje je namreč tesno povezano s slednjim – in hkrati se človeku med seboj kompleksno prepletajo nezadovoljenosti različnih potreb.

In eden pomembnejših če ne celo ključen razlog za to je pomanjkanje izzivov. Slednje namreč povzroči nezadovoljenost večih potreb – od osnovne potrebe po moči (s tem ko dosegamo izzive, krepimo lastno podobo; če nam tudi drugi priznajo kaj dobrega, smo še »močnejši«), do potrebe po raznolikosti (ki nas sili v ne-monotonost, v spreminjanje…) do potrebe po zabavi (ki je »genetska koda« za učenje – in s tem ko zasledujemo nove izide se učimo, torej tudi zadovoljujemo potrebo po zabavi).

S tem ko si postavimo navdušujoče cilje, ko dovolimo domišljiji, da se razživi – življenje postavimo pred nove izzive. Če ob tem ustvarjamo še pravo vzdušje (motivacijo) in vse to skozi dober plan uresničimo v konkretnih dejanjih – nam vsekakor ne bo manjkalo smisla ki nas bo gnalo da se bom vstajali zgodaj in pozno hodili spat od navdušenja.

Avtor: Robert Dvoršek

Vse pravice pridržane. Noben del članka/prispevka se ne sme reproducirati ali kopirati v kakšnikoli obliki brez dovoljenja avtorja.