Društva in podjetniške ideje
Društva so praviloma ustanovljena za izvajanje nepridobitne dejavnosti, kar pa ne pomeni, da društvo ne sme ustvariti dobička ali osebnega dohodka. Tako se lahko tudi člani zaposlijo na društvu in jim pripadajo vse pravice, ki veljajo bolj kot ne ista pravila glede izplačevanja dohodkov, kot za vse ostale zaposlene drugje.
Samo dejstvo, da je društvo ustvarilo presežek prihodkov nad odhodki (dobiček), pa kot primer, tudi nima nobene zveze z vašim osebnim statusom. Tako tudi nima veze s socialno podporo ali drugimi transferji, ki jo prejme posamezni član, ali celo npr. predsednik društva. Društvo namreč niti ne predstavlja osebno vloženega kapitala, tudi ni lastnina članov.
Tako torej ni omejitve, da posameznik, ki prejema socialno podporo, nebi moral delovati ali celo ustanoviti društva, ki ustvari dobiček. Delitev dobička med člane pa že po zakonu ni dovoljena. Če pa bi si za delovanje, aktivnost, ali sodelovanje pri storitvah društva, član želel izplačati nek denar, pa bo to potrebno narediti skladno s pravili, ki veljajo tako za vsa ostala izplačila dohodkov. Drugače rečeno - razen nekih izjem, ni velike razlike, ali vam dohodek izplača firma ali pa društvo.
Sploh če je teh dohodkov več oziroma bi si rad izplačal nek večji znesek, je treba to vnaprej dobro razmisliti in zastaviti stvari. Za delo prostovoljcev v društvih sicer obstajajo določene poenostavitve, kako lahko izplačajo ta povračila za prostovoljno delo, vendar tukaj govorimo res o manjših zneskih.
Ko pa je v igri izplačilo nekega normalnega dohodka, pa verjetno ne bo šlo brez prave osnove - ali podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, morebiti celo zaposlitve. In ja, društvo lahko vse to uredi. Tako se lahko tudi člani zaposlijo na društvu in jim pripadajo vse pravice in veljajo bolj kot ne ista pravila glede izplačevanja dohodkov, kot za vse ostale zaposlene drugje.
O avtorju: