Socialno podjetništvo kot ena od možnosti
Družbeno odgovorno podjetništvo - Posebna oblika podjetništva je socialno podjetništvo. Posebnost je v tem, da naj bi izpolnjevalo tri posebne pogoje, ki so opisani v nadaljevanju. Ali res vse temelji na bazi prostovoljstva? Kako je z dobičkom?
Posebna oblika podjetništva je socialno podjetništvo. Posebnost je v tem, da naj bi izpolnjevalo tri posebne pogoje, ki so opisani v nadaljevanju.
Prvi pogoj je podjetniška ideja – to torej pomeni, da kar vsaka nepridobitna, družbena, prostovoljska iniciativa še ne predstavlja socialnega podjetništva. Tu mora iti za dejansko poslovno usmerjen model, ki omogoča tudi finančno uspešnost in ustvarjanje dobička.
Drugi pogoj je, da organizacijska struktura deluje po demokratičnih načelih, kar pomeni, da so zaposleni v organizaciji enakopravni, skupaj odločajo itd.
In tretji pogoj je, da organizacija deluje kot nepridobitna – v smislu, da čeprav ustvarja dobiček, slednjega ne deli med ustanovitelje oziroma druge zainteresirane, temveč ga usmerja in vlaga nazaj v razvoj lastne dejavnosti.
Glavni namen socialnega podjetništva torej ni ustvarjanje in izplačevanje dobička, temveč socialna nota; pravzaprav je bistveno tudi zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih oseb.
Torej je napačna predstava, da je socialno podjetništvo nekakšno nepridobitno združenje prostovoljcev, ki izvajajo zgolj družbenokoristne dejavnosti, takšne, ki se jih financira iz razpisov občin in drugih institucij. Ima sicer nekaj podobnosti – torej v smislu družbene koristnosti in nedelitve dobička, vendar to še ne pomeni, da ne gre za »resen« biznis in dobičkonosno dejavnost, ki prihodke ustvarja na trgu. Pri tem so še zakonsko določene dejavnosti, v okviru katerih torej takšna organizacija deluje. Vendar ne podcenjuj socialnega podjetništva, kajti ocenjuje se, da v Evropi zaposluje od 10 do 15 % delavcev.
O avtorju: