fbpx

Poskusno delo pri zaposlovanju

Zaposlitev za določen čas ni namenjena preizkusu delavca, kot se to običajno prakticira. Takšna oblika je zaposlitve je namenjena zagotovitvi delovne sile, ko se v podjetju pojavijo posebne potrebe oziroma določeni pogoji. Za preizkus zaposlenih in odločitev o nadaljnjem sodelovanju pa je v zakonodaji predvideno poskusno delo. 

 

Kot že uvodoma napisano, se delodajalci pri zaposlovanju novih delavcev pogosto poslužujejo zaposlovanja za določen čas kot mehanizma »spoznavanja«  oziroma »preizkusa« zaposlenih, ali so nato primerni za dolgoročnejše sodelovanje. To je pravzaprav kar redna praksa pri praktično vseh delodajalcih. Vendar to še ne pomeni, da je takšna rešitev zakonsko korektna.

Zaposlitev za določen čas naj bi se namreč koristila izjemoma

  • Projektna dela in podobne potrebe,  
  • Nadomeščanja,
  • Zaposlovanje vodilnih delavcev, poslovodij ipd.,  
  • Sezonsko delo oziroma sezonsko povečan obseg dela,
  • Zaposlitev funkcionarjev,
  • … ter druge izjeme.

Vsekakor pa zaposlovanje za določen čas v praksi ni izjema. Tako gre na nek način v večini primerov za izkoriščanje luknje v zakonu oziroma premalo strikten nadzor. In največkrat se izkorišča ravno z namenom preizkusa in spoznavanja delavca.

Ima pa zakon že v osnovi temu namenjeno opcijo – in to je poskusno delo. Slednje se opredeli v okviru pogodbe o zaposlitvi. Možno ga je opredeliti tako v pri pogodbi za nedoločen kot tudi za določen čas.

Nekaj glavnih poudarkov pri poskusnem delu

  • Trajanje je največ 6 mesecev (seveda mora biti torej pogodba temu primerno daljša),
  • Tako delavec kot delodajalec lahko v trajanju poskusnega dela enostavneje odpovesta pogodbo,
  • Odpovedni rok je skrajšan – najmanj 7 dni,
  • Odpoved pogodbe se torej lahko poda že pred iztekom poskusne dobe,
  • Za odpoved se lahko uporabi tako zakonske razloge za redno kot izredno odpoved,
  • Praviloma se lahko sklene le v primeru prve zaposlitve pri tem delodajalcu,
  • Delodajalec je dolžan delavcu ob začetku poskusnega dela delavcu izročiti program poskusnega dela, s katerim ga seznani s kriteriji,
  • Delodajalec mora praviloma v primeru neopravljenega poskusnega dela to tudi argumentirati oziroma konkretno dokazati.

Kljub temu, da obstajajo zakonska določila glede poskusnega dela, je mnenje stroke, da v določenih delih niso povsem pragmatična. To je verjetno tudi eden od razlogov, zakaj se v praksi delavce preizkuša z drugimi načini, tudi če niso povsem korektni (npr. pogodba o zaposlitvi za določen čas).

Se pa mora vsak delodajalec zavedati, da so lahko zanje ravno ta izkrivljenja, v primeru, če bi zadeva prišla na sodišče, precej problematične. Po drugi strani pa tudi poskusno delo ni popolnoma »varno«, ker zopet predvideva precej dodatnega dela in pozornosti, kar je pri vsakodnevnem delu podjetnikov včasih kar težko vse izvesti.

 

Naslovna slika: MaxPixel.net

O avtorju:

Robert Dvoršek je podjetnik, računovodja, podjetniški in finančni svetovalec. Je lastnik in direktor uspešnega podjetja Agencija Znajdi se d.o.o., ustanovitelj in direktor Zavoda Znajdi se, samostojni podjetnik, predsednik več društev in združenj. V poslovnem svetu ima obilo izkušenj - 14 let dela v računovodstvu, 12 let vodenja samostojnega računovodskega servisa, vrsto let pa se ukvarja z davčnim in finančnim svetovanjem.
S podjetništvom in lastno poslovno kariero je pričel leta 2007 z ustanovitvijo zasebnega zavoda, nadaljeval z razvojem računovodskega servisa kot samostojni podjetnik, kasneje pa kot d.o.o.. Pred vstopom v poslovni svet je že več kot 10 let aktivno deloval v vodstvih različnih organizacij, društev in klubov. Poleg univerzitetne izobrazbe ima opravljena različna neformalna izobraževanja in za seboj vodenje več kot 100 projektov.