Za kontrole poslovanja prek spleta in s tujino FURSU novi podatki
Za podjetnike postajajo kontrole poslovanja prek spleta s tujino vedno bolj pogoste. Zato morajo vsekakor dobro oceniti svoj poslovni model, svoje obveznosti – davčne, poročevalske in druge – in to že preden se sploh lotijo takšnega posla. Zamah z roko v smislu »saj samo preizkušam«, ali pa »saj tega ni tako veliko«, lahko pomeni izpostavljenost precejšnjemu tveganju. Ta področja tudi davčni in drugi organi vedno bolj preverjajo ter pridobivajo večje vpoglede. Ena takšna posodobitev je tudi vpogled v transakcije s tujino prek ponudnikov plačilnega prometa..
KAJ VSE PREDSTAVLJA POSLOVANJE S TUJINO
Glede kontrole poslovanja prek spleta in s tujino je treba najprej razumeti, da poslovanje s tujino pravzaprav pravzaprav kar širok pojem:
- Dobava (prodaja) in nabava (nakup) blaga, materiala in drugih sredstev iz tujine,
- Izvajanje storitev ali prejemanje storitev iz tujine, tudi izvajanje na daljavo,
- Finančne transakcije (plačila in prejmi sredstev),
- Nekateri tristranski posli,
- In še in še…
Skratka – marsikaj spada v »poslovanje s tujino« - podjetnik pa mora biti predvsem zelo pozoren, da temu primerno tudi prilagodi svoje evidence in primerno uredi poslovanje, administracijo, poročanja ter izpolnjevanje ostalih obveznosti.
PRAVILA IN ZAKONODAJA GLEDE POSLOVANJA S TUJINO SE POSODABLJAJO
Ker pri poslovanju s tujino davčni in ostali organi nekoliko težje sledijo poslovanju, se za kontrole poslovanja prek spleta in s tujino prilagaja zakonodaja (tako na ravni OECD, EU in tudi Slovenije), ki potem nalaga dodatne obveznosti poročanja in izmenjave podatkov.
Ravno na tem področju je bilo že nekaj takih poročanj. Že nekaj časa poteka izmenjava o tujih bančnih računih, nedavno je precej prahu dvignila direktiva DAC7, ki je urejala obvezno izmenjavo o prodajah na različnih spletnih portalih..
KAKO BO FURS DODATNO PREVERJAL IN IZVAJAL KONTROLE POSLOVANJA S TUJINO?
V letu 2024 dodatno prihaja v veljavo še eno podrobnejše poročanje. Vsi ponudni plačilnega prometa (tako banke, kot stali – npr. fintech itd.), bodo morali obvezno in samodejno poročati davčnem organu o čezmejnih plačilih. Konkretno – za vsakega prejemnika več kot 25 čezmejnih plačil bodo morali poročati FURSu. Poročanje bo vsebovalo zneske, podatke o plačniku, datume in ostale podrobnosti..
Poslovanje s tujino je torej precej zahtevno področje in postaja vedno bolj regulirano oziroma ga davčni in drugi organi vedno bolj spremljajo. To pomeni za podjetnike tudi potrebo po večji skrbnosti in urejenosti poslovanja.
Že pred samim poslovanjem se je potrebno dobro informirati in seznaniti z vsemi obveznostmi. Tekom poslovanja pa je izjemnega pomena kakovosten pregled nad poslovanjem, skladno delovanje, spremljanje zakonodaje in spreminjajočih se pravil. Pri vsem tem vam lahko pomaga kvalitetno računovodstvo.
Avtor: Robert Dvoršek, dipl.ekon (UN), računovodja in svetovalec
Vir slike iz naslovnice: Photo by CANVA