Doplačilo dohodnine – premalo akontacije pri plači

Zaposleni se pogosto sprašujejo, zakaj morajo doplačati dohodnino. A v računovodstvu oziroma kadrovski službi ne znajo izračunati prave akontacije?

 

 

Plačilo davka je povsem vsakdanja stvar. Pravzaprav tako običajna, da se vsem podjetnikom in tudi fizičnim osebam svetuje, da pri vsakem prejemku najprej pomislijo – ali je to obdavčeno in ali moram to kam prijaviti.

Kaj je dohodnina?

Dohodnino se plačuje od osebnih dohodkov. Najočitnejši stik z njo je enkrat letno pri letnem informativnem izračunu dohodnine. Takrat FURS glede na posameznikove dohodke izračuna, koliko akontacije je bilo plačane čez leto in koliko znaša obveznost glede na dejansko višino dohodka in končni obračun.

V končnem obračunu oziroma odmeri dohodnine se združijo različne vrste dohodkov, se seštejejo, poračuna se pripadajoče olajšave, izračuna končna stopnja in znesek dohodnine. Dohodki so lahko iz različnih virov – iz zaposlitve, iz dejavnosti (npr. SP, popoldanski sp), nadomestil, honorarjev itd. Mimogrede - za nekatere s.p.-je je zanimivo tudi vprašanje, zakaj normiranci VEDNO plačajo dohodnino.

Pri vsaki od vrsti dohodka se lahko uporabijo tudi različne davčne stopnje. Njihovo seštevanje pa lahko pomeni, da na koncu posameznik pade v kakšen drug dohodninski razred.

Skratka – že sama odmera dohodnine ni čisto enostavna.

Kaj je akontacija dohodnine?

Akontacija dohodnine je nekakšen "avans", ki se ga med letom plača ob prejemu/izplačilu večine osebnih dohodkov. Pri izračunu sprotne akontacije iz dohodka iz zaposlitve se glede na dohodek in olajšave izračunava osnova in višina akontacije. Olajšava se razdeli na dvanajstine, višina akontacije pa je tudi odvisna od razreda, v katerem se oseba nahaja.

Pri meseni plači se tako odvede akontacija, glede na znane podatke o višini dohodka. Če nebi bilo nobenih posebnosti, nobenih dodatnih dohodkov in tudi nobenih sprememb pravil s strani države (o dohodnini, razredih, kaj se obdavči), bi zaposleni v končnem obračunu dobili relativno točen znesek akontacije glede na letno dohodnino in doplačil oziroma vračil nebi bilo.

Dejansko pa marsikaj izračun poruši:

• Dodatni dohodki iz zaposlitve

Oseba prejme med letom ali celo konec leta nek dodaten obdavčljiv dohodek. Božičnice oz. trinajste plače, bonus za delovno ali poslovno uspešnost. Zelo pogosto se te dodatki obračunajo ravno proti koncu leta, ko delodajalec ve, koliko lahko razdeli. Posledično je potem povprečni dohodek večji in lahko akontacija prenizka

• Višji dohodki iz zaposlitve

Med letom se zaposlenemu spremeni višina plače. Lahko po samem zakonu (sprememba minimalne plače), ali pa pač napreduje, dobi povišico. To lahko pomeni, da bo konec leta  v seštevku imel višji povprečni dohodek, kot pa je povprečni plačeval akontacije.

• Nadomestila

Oseba gre lahko na daljšo bolniško ali pa porodniško, starševsko dopust – v tem primeru je izplačevalec lahko nekdo drug, kot delodajalec. Npr. ZZZS, ki izplača dohodek (nadomestilo), pri tem uporabi svoj izračun in odvede dohodnino po svoje.

• Drugi dodatni dohodki

Oseba prejme še nek avtorski honorar, plačilo po podjemni pogodb ali pa npr. sejnino. Tudi od tega se plačuje dohodnino in se tako konec leta sešteje in izračuna znesek že plačane akontacije iz vseh teh virov.

To je le nekaj najpogostejših razlogov zakaj lahko pri osebi pride do razhajanja med plačano akontacijo med letom in končno odmero dohodnine.

Pogoste je potem tu vprašanje, zakaj pa delodajalec enostavno ne odvaja »malo več« dohodnine, da na koncu ne bo doplačila, ampak bo sigurno vračilo. Ljudje običajno zelo ne radi dobijo odmero dohodnine, pri kateri morajo dohodnino doplačati, veliko raje pa jo dobijo vrnjeno.

Rešitev ni tako enostavna oziroma ne more biti avtomatična. Po zakonu namreč delodajalec ne sme delavcu zmanjšati neto plačo, kot mu jo glede na izračun pripada. Se pravi, potem ko od bruto plače obračunamo prispevke in odmerjeno akontacijo dohodnine – ostane nek neto. Če bi enostavno povečali akontacijo, bi slednji zmanjšal. To pa ni dovoljeno samodejno.

Če bi zaposleni vseeno tako želel – mora podati pisni prošnjo oziroma soglasje, delodajalec pa mora izdati sklep s katerim določi višini akontacije.

Skratka – po drugi strani je konec koncev vseeno – če se med letom plača manj akontacije ima zaposleni več razpoložljivega dohodka med letom in mora na koncu doplačati, če pa plača preveč, pa bo dobil povrnjeno in je pač ne-prostovoljno varčeval med leto, pa si tako lahko nekaj potem privošči!

Avtor: Robert Dvoršek

 

O avtorju: