Službe pri velikih delodajalcih vsi dojemamo kot nekaj stabilnega, nekaj »ziher«, vendar pri tem pogosto podcenjujemo kako se vse spreminja. Podcenjujemo tudi to, da so spremembe vedno hitrejše, svet se modernizira in oblikuje v še praktično nedavno znanstveno fantastiko. Bo že držalo tudi, da so mala in srednje velika podjetja gonilo inovativnosti in tudi družbenih sprememb.
Delo na daljavo postaja nekaj, kar je bilo včasih bolj tema učbenikov in futurističnih napovedi. Tehnološke spremembe na področju povezljivosti, kolaboracijskih orodij in plačilnega prometa so omogočile, da lahko tisti, ki želijo imeti nekaj narejeno, to uredijo preko nekoga, ki ne bo pri njih zaposlen, ne bo sedel v njihovi pisarni in ga bodo po opravljenem delu tudi enostavno plačali.
O delu na daljavo je veliko govora in danes postaja ena od možnosti za sodelovanje z delodajalcem, ki ne zahteva stalne prisotnosti na samem delovnem mestu. Kot primernega kandidata za objavo intervjuja smo izbrali Primoža Ciglerja, ustanovitelja in direktorja uspešnega spletnega podjetja Proteusthemes d.o.o.. Takole Primož odgovarja na vprašanja.

Ko se posameznik loti, ali pa podjetje uvaja ali širi online poslovanje, je potrebno precej pozornosti administraciji in temu, kako zadeve pravilno zastaviti. Zavedati se je treba, da so rešitve za tak posel postale zares enostavne za postavitev in uporabo – vendar pa pravila in zakonodaja veljajo tudi na tem področju.

Zaposlitev za določen čas ni namenjena preizkusu delavca, kot se to običajno prakticira. Takšna oblika je zaposlitve je namenjena zagotovitvi delovne sile, ko se v podjetju pojavijo posebne potrebe oziroma določeni pogoji. Za preizkus zaposlenih in odločitev o nadaljnjem sodelovanju pa je v zakonodaji predvideno poskusno delo.

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne pomeni, da se obveznosti delodajalca končajo že z ustnim obvestilom ali zadnjim prihodom delavca v pisarno. Delovno razmerje traja do dogovorjenega izteka pogodbe za določen čas oziroma do zakonitega prenehanja, zato je treba do tega dne pravilno voditi evidenco delovnega časa, obračunati plačo ali nadomestilo, urediti odsotnosti, stroške prehrane in prevoza ter pravočasno pripraviti dokumentacijo. Največ napak nastane prav v zadnjih dneh, ko se zdi, da je sodelovanje že zaključeno.
Napovedovanje prihodnosti je sicer zelo nehvaležno, sploh v času izrednih razmer in potencialnega drugega vala ter morebitnih ponovnih omejitev. Vendar pa vseeno – BDP se bo zmanjšal v letu 2020, verjetno praktično povsod. Pomembno vprašanje pa ostaja – koliko. Ob dramatičnih napovedih najhujše recesije v zgodovini, smo že kar vajeni govora o desetinah odstotkov spremembe. Eno bolj sprejetih teorij glede vpliva BDP na praktično najpomembnejši ekonomski kazalnik – stopnjo brezposelnosti – je prvi opredelil ekonomist Arthur Okun v Okunovem zakonu.
Za prihodnost se obeta veliko sprememb na področju zaposlovanja saj se po več desetletjih oziroma celo stoletjih relativno stabilne definicije zaposlitve vse to spreminja. Prihajamo namreč v ero nove paradigme dela in ustvarjanja dohodka.
V podjetniškem smislu se je marsikateri pristop obrnil na glavo - tudi spodbujanje podjetništva. Danes se zahteva drugačno podporo, tveganje in prilagodljivo okolje, da se ideje razvijajo, ustvarjajo delovna mesta in omogočajo trajnostni gospodarski napredek.. Včasih se je poslovalo v lokalih, trgovinah, podjetniki so odpirali pisarne, poslovalnice, obrate – danes še vedno, kljub gospodarskemu razcvetu, težko zapolnimo poslovne prostore.

Sprememb bo precej - če na kratko strnemo – plače bodo nekoliko manj obdavčene, novosti so tudi na področju bonitet. Za podjetnike še bolj pomembne pa so spremembe pri obdavčitvi kapitala in dobičkov. Tudi zasebni lastniki nepremičnin si obetajo skoraj 10% več neto najemnin. Potrebne bodo pa tudi določeni popravki za nazaj, kajti zakon bo veljal že za davčno leto 2022.
Zaposlitev na več podjetjih je lahko zakonita in poslovno smiselna, vendar le, če so pravilno izbrani pravna podlaga, obseg ur in obračunske obveznosti. Kadar je oseba že zaposlena za polni delovni čas, dodatno sodelovanje z drugim podjetjem pogosto najbolje uredi pogodba za dopolnilno delo, saj omogoča rednejše delo kot občasne pogodbe, a ostaja omejena na največ 8 ur tedensko oziroma skupno 120 % obremenitve. Ključni pogoji so pisno soglasje matičnega delodajalca, pravilna prijava, obračun plače ter ločeno spremljanje pravic, odsotnosti in poročanja pri vsakem delodajalcu posebej.