Novela zakona se loteva fiktivnih poslov

Nov zakon (ZDDPO-2P) v enem svojih uvodnih členov skuša natančneje opredeliti splošno definicijo realnega posla oziroma njegovo obdavčenje. 
 
 
 
Zakonsko je seveda težko opredeliti to na način, da se zajame vse, zato je opredelitev posplošena. Izkušenemu bralcu pa pove, da nova zakonodaja po svoje izraža vrednostne sodbe in žuga gospodarstvu, kako naj vodi in razvija svoj posel. To naredi z ohlapno omembo, da obstajajo tudi t.i. ne tehtni in nekomercialni razlogi poslovnih odločitev.
 
Kako nov zakon (v tem delu) vpliva na podjetja:
 
Opredeljuje kaj sploh so ugodnosti in na kakšen način naj bi jih zavezanci (neupravičeno) dosegali.
Ključna je pri tem umestitev na sam začetek zakona (2.a člen) s čimer se daje močno sporočilo vsem, ki se jih to dotika.
 
Zakonodajalcu in njenim varuhom daje ohlapno in močno navodilo: Išči vsakršen dvom v upravičenost transakcije! 
Ker je cilj zakona pobirati davek, lahko hitro marsikatera zadeva pade v definicijo "sheme, ki temelji na nepristnih okoliščinah" 
 
Uvaja pojme kot so "komercialno" in "nepristno".
S slednjim se zakonodaja nevarno podaja v teritorij dajanja vrednostne sodbe kako naj bi podjetja funkcionirala. 
 
Leta 2015 je država dobronamerno (recimo da) še dodatno spremenila določila glede t.i. "normirancev". Kasneje je zaradi ohlapnosti zakonodaje in hkratni angažiranosti gospodarstva ugotovila, da prihaja do velikih anomalij, ko se velikanski zneski pri enem SP-ju obdavčijo po zgolj 4%... In to povsem legalno. Več o obdavčitvi normirancev v članku Davki in prispevki za SP.
Z določenimi omejitvami v zneskih navzgor je že prišlo do bolj stroge regulacije v začetku leta 2018, še vedno pa je bilo težko ločiti zrnje od plevela. To luknjo skuša sedaj dopolniti še nov zakon, tako, da takoj uvodoma reče bobu-bob.
 
Čeprav Slovenija ni Amerika, naši Tehnološki parki pa niso Silicon Walley - si je vseeno težko predstavljati, kako bi, danes milijardna podjetja svetovnega formata, kakorkoli dosegla svoj razvoj zgolj s "komercialno" upravičenimi poslovnimi odločitvami. Skoraj vsa ta podjetja so namreč prvih nekaj let (ali celo desetletje) ustvarjala ogromno izgubo - in posledično plačala skoraj nič tovrstnih davkov. Po logiki naše zakonodaje, katere cilj je plačilo davka - bi morale biti aktivnosti podjetij vendarle usmerjene v t.i. komercialno upravičene odločitve, da bi lahko plačali tudi kaj davka (kar je po zakonodaji implicitno tudi cilj poslovanja podjetja). 
 
Ravno v naslednjih dneh pa vas vabimo tudi na webinar - Optimizacija dobička za podjetnike v 1 uri! Na njem bomo še dodatno obdelali temo, kako pa sploh še lahko podjetnik jadra med davčnimi čermi.
 
 
Avtor: Robert Dvoršek

O avtorju:

Robert Dvoršek je podjetnik, računovodja, podjetniški in finančni svetovalec. Je lastnik in direktor uspešnega podjetja Agencija Znajdi se d.o.o., ustanovitelj in direktor Zavoda Znajdi se, samostojni podjetnik, predsednik več društev in združenj. V poslovnem svetu ima obilo izkušenj - 12 let dela v računovodstvu, 10 let vodenja samostojnega računovodskega servisa, vrsto let pa se ukvarja z davčnim in finančnim svetovanjem.
S podjetništvom in lastno poslovno kariero je pričel leta 2007 z ustanovitvijo zasebnega zavoda, nadaljeval z razvojem računovodskega servisa kot samostojni podjetnik, kasneje pa kot d.o.o.. Pred vstopom v poslovni svet je že več kot 10 let aktivno deloval v vodstvih različnih organizacij, društev in klubov. Poleg univerzitetne izobrazbe ima opravljena različna neformalna izobraževanja in za seboj vodenje več kot 100 projektov.