fbpx

Dohodki poslovodij v podjetjih

Vsako podjetje mora imeti poslovodstvo, ki je torej organ ali oseba, pooblaščena za vodenje družbe. Poslovodje pa se pojavljajo v različnih oblikah in te odnosi nastajajo na podlagi različnih pogodbenih razmerij. Zaradi tega je tudi samo pravno razmerje, kot tudi izplačevanje dohodkov različno obravnavano v smislu delovnega oz. civilnega prava, zavarovalne podlage in davčne obravnave.

 

 

Pa če gremo na začetke – osnova je vsekakor neko pogodbeno razmerje oziroma nekakšen pravni akt s katerim se v družbi oziroma organizaciji vzpostavi tak organ in se zanj določi osebo. Že pri tem obstaja več zakonskih možnosti in poslovne prakse. V manjših podjetjih pa so najpogostejši 4 scenariji:

  • Poslovodja (direktor) je zaposlen v podjetju na podlagi pogodbe o zaposlitvi,
  • Poslovodja ima sklenjeno poslovodno pogodbo in je zavarovan kot samozaposlen,
  • Poslovodja je zaposlen ali zavarovan drugje in ima sklenjeno poslovodno pogodbo,
  • Poslovodja ni zaposlen drugje (in recimo ni lastnik) in ima sklenjeno poslovodno pogodb.

Pri prvem scenariju gre v bistvu za običajno delovno razmerje, kjer se zadeve obravnavajo podobno kot pri ostalih zaposlenih. Pogosto gre pri pogodbi sicer za t.i. individualno pogodbo o zaposlitvi, kar pomeni, da je razmerje med zaposlenim in delodajalcem nekoliko drugače določeno, kot pri ostalih zaposlenih.

Izplačila dohodkov, nagrad, bonitete, bonusi, povračila stroškov in vsi ostali vidiki so obravnavani kot dohodki iz zaposlitve. Obračuna se plača, oddajo se REK1 obrazci in poroča se AJPESU; delodajalec mora upoštevati tudi vse ostale obveznosti, kot pri ostalih zaposlenih.

Pri scenariju, kjer je poslovodja zavarovan na t.i. podlagi 040 – gre torej za samozaposleno osebo. V smislu delovno-pravne zakonodaje tu ne gre za klasično delovno razmerje, temveč pogodbeni odnos podjetje-poslovodja. Takšna opcija je pogosto uporabljena pri direktorjih, ki so hkrati lastniki tega podjetja. Razlika je torej, da je to nekakšen »hibrid« med s.p.-jem in podjetnikom, ki je zaposlen v prej opisanem prvem scenariju. Zavarovanje osebe v tem primeru ni preko podjetja, temveč je zavarovana ta fizična oseba; torej tudi obračun prispevkov oddaja fizična oseba (in za ta del – zgolj rednih mesečnih prispevkov – ni REK obrazca). Obveznost plačila teh mesečnih prispevkov je na fizični osebi. Hkrati pa se VSI OSTALI OBDAVČJIVI DOHODKI te osebe izplačujejo ločeno. Pri tem se obračuna tudi akontacija dohodnine ter pripadajoči prispebvki (Zdr., PIZ.). To torej pride ob posamičnem izplačilu (oz. če je pač to redno mesečno takrat). Za ta del (izplačilo) je za davčni obračun in plačilo davkov zadolženo podjetje, ne fizična oseba direktor. Izplačevanje povračil je obravnavano podobno kot pri zaposlenih in do višin, določenih z uredbo, ni obdavčeno.

Potrebujete več ZNANJAINFORMACIJODGOVOROV?

PRIJAVITE SE NA ČAKALNO LISTO

Izpolnite obrazec in obvestili vas bomo TAKOJ, ko bodo razpisane izobraževalne vsebine NA TEMATIKO tega članka.
Image

Kontaktni podatki

Uporaba podatkov

Tretji scenarij je, ko je oseba sicer poslovodja podjetja in ima sklenjeno pogodbo – vendar ima hkrati npr. zaposlitev v nekem drugem podjetju oziroma je zavarovan na drugi podlagi. V tem primeru poslovodja ne takšnih mesečnih prispevkov v tem podjetju, kajti je zavarovan drugje. Vseeno pa je praktično obvezno imeti urejeno primerno vrsto zavarovanja (prijavo z M12), da se izogne morebitni obtožbi dela na črno, pri čemer je treba paziti še na nekaj dejavnikov, ki vplivajo na izbiro razloga zavarovanja.

Še en scenarij (četrti) je torej, da oseba ni zaposlena drugje oziroma zavarovana drugje in hkrati niti ni lastnik tega podjetja. V tem primeru je prav tako poslovodna pogodba in zavarovanje obvezno, da se ne pride v navzkriž z organi in se torej ne dela na črno. Se pa pri morebitnem izplačilu dohodkov (nagrad), obračunava še nekoliko več prispevka za PIZ. 

Naj še omenimo vlogo prokurista, ki je posebna vrsta pooblastila v podjetju. To po ZGD pravzaprav niti ni poslovodni organ, zato se temu v tem članki nismo posvečali. Smo pa nekaj vidikov izpostavili že v članku Potni stroški prokurista in poslovodje. Pogosto je namreč dilema pri izplačilu morebitnih potnih stroškov. Vseeno pa bi za voljo ne-dela na črno tudi pri priporočali tudi ureditev primerne prijave v zavarovanje in posvetovanje o tem, kaj se lahko dela in kaj ne v tej vlogi.

 

 

Avtor: Robert Dvoršek
 

O avtorju:

Robert Dvoršek je podjetnik, računovodja, podjetniški in finančni svetovalec. Je lastnik in direktor uspešnega podjetja Agencija Znajdi se d.o.o., ustanovitelj in direktor Zavoda Znajdi se, samostojni podjetnik, predsednik več društev in združenj. V poslovnem svetu ima obilo izkušenj - 15 let dela v računovodstvu, 13 let vodenja samostojnega računovodskega servisa, vrsto let pa se ukvarja z davčnim in finančnim svetovanjem. S podjetništvom in lastno poslovno kariero je pričel leta 2007 z ustanovitvijo zasebnega zavoda, nadaljeval z razvojem računovodskega servisa kot samostojni podjetnik, kasneje pa kot d.o.o.. Pred vstopom v poslovni svet je že več kot 10 let aktivno deloval v vodstvih različnih organizacij, društev in klubov. Poleg univerzitetne izobrazbe ima opravljena različna neformalna izobraževanja in za seboj vodenje več kot 100 projektov. Vse svoje izkušnje in znanja je združil v svoji prvi knjigi (Z)najdi se v podjetništvu. 
 
Vir slike iz naslovnice: Photo edited by Canva 
 
 
 
 
 
 
Tags :