fbpx

Obeta se nova obdavčitev kriptovalut

Področje obdavčitve kriptovalut oz. virtualnih valut je v Sloveniji opredeljeno precej ohlapno. Obdavčitev teh dohodkov fizičnih oseb do sedaj namreč sploh ni imelo posebne zakonske podlage, temveč so se uporabljala določila zakona o dohodnini. 

Sedaj je prihaja v obravnavo nov zakon in ob njegovem predlogu podajamo osnovne informacije o predvidenem davku od virtualnih valut. 

 

 

Predlog zakona ureja obdavčitev zgolj za fizične osebe z "manjšim" obsegom trgovanja. Ne ureja obdavčitve pravnih oseb niti nereja obdavčitve, ko fizična oseba trguje toliko, da se to smatra kot opravljanje dejavnosti.

 

Že v osnovi je podana definicija t.i. virtualne valute (torej se vokabular spremeni iz pogovornega izraza "kripto valuta"). Razlog je, da želi zakonodajalec nekako širše zajeti in že začrtati smernice, kaj vse bo spadalo "v ta koš". S tem cilja predvsem na razvoj področja v prihodnosti - kajti vsekakor je to ena od pomembnih tehnoloških novosti, ki jih postopma prevzemala različne namene in oblike. Tako je na primer, že v krogih centralnih bank potekajo razprave o možnostih uvajanja tehnlologije blockchain (oz. veriženja blokov oz. razpršenih evidenc).  Ravno zato je želja, da že besedišče področje zajame čim širše. 

 

Osnovno glede obdavčitve:

- zakon predvideva dve opciji obdavčitve:

1) Obdavčitev 10% unovčenega zneska (t.j. izplačilo/pretvorba v fiat valuto ali nakup blaga/storitev)

2) Obdavčitev ustvarjenega dobička (davčna stopnja 20% od osnove - dobička). 

 

Glede obdavčitve obstajajo še dve glavni izjemi:

- Pri opciji 1) je vrednostni prag 15.000 EUR unovčitev v koledarskem letu, do katerega davčna obveznost ne nastane. Ta oprostitev ne velja v primeru opcije 2).

- za unovčitev se NE ŠTEJE  zamenjava virtualnih valut za druge finančne instrumente (npr. delnice - oz. tiste, ki štejejo za kapital po 2. ali 3. točki)

 

Pri opciji 1 je davčna osnova torej znesek unovčitev nad 15.000 EUR, kar pomeni, če nekdo unovči za 20.000 EUR virtualnih valut - bo njegova davčna osnova 5.000 EUR, plačal pa bo torej 500 EUR davka (10% davčna stopnja). 

 

Pri opciji 2 tega praga ni in se obdavči celotna razlika med prodajno in nabavno vrednostjo virtualnih valut. Pri tej vrsti obdavčitve je potrebno voditi evidenco trgovanja, torej evidenco zalog in prometa istovrstnih valut. Za obračun se uporabi metoda zaporednih cen (FIFO - torej: first in first out). To lahko potem tudi precej odločilno vpliva na ugotovljeno davčno osnovo.

Davčna napoved se odda na FURS do 28.2. za preteklo leto, plačilo davka zapade 5 dni po oddaji. 

Vsekakor pa je še vedno eden pomembnejših vidikov ravno delitev na to, ali gre pri trgovanju in ustvarjanju dohodka z virtualnimi valutami za opravljanje dejavnosti ali ne. Pri tem pa je treba poudariti da eksaktnih meril za tovrstno presojo zakon ne določa. Tukaj namreč sledi že siceršnjim zakonskim načelom (npr. iz Zakona o dohodnini), da gre pri presoji za posamično obravnavo in je odvisna konkretne situacije. Zakon torej ohranja dosedanjo nedefiniranost, kdaj gre za dejavnost. V osnovi gre za dejavnost, če se opravlja trajno, kontinuirano (ne enkratno, občasno), če posameznik to počne organizirano, kot podjetnik (oz. kot bi deloval, če bi bil podjetnik) - torej, pomemben je (tudi) na kakšen način se trguje. 

FURS bo torej še vedno kot do sedaj presojal po nekih splošnih kriterijih kot so: Večje število naročil v letu, doseganja dobička pri trgovanju ob kratkoročnem nihanju, večja vrednost naročil v obdobju leta, povprečna vrednost portfelja, vlaganje v in uporaba namenske opreme in drugih sredstev, informacij, znanj tehnologij ter tudi delitev dela med več oseb, organizacijska struktura itd.

Je pa tudi v drugih državah področje obdavčitve virtualnih valut urejeno tako, da je deljeno najprej na to, ali gre za dejavnost ali ne. Tako je pri dejavnosti običajno obdavčeno podobno kot ostali podjetniški dohodki oz. skladno s tam veljavnimi računovodskimi standardi in zakonodajo. Kadar ne gre za dejavnost pa se v večini držav obravnava kot oblika premoženja in potem ali kot dohodek iz kapitalskega dobička ali pa drug dohodek, ponekod prav tako z opcijami nekih oprostitev do določenega praga. 

 

Predlog tudi predvideva uzakonitev obveznega vodenja evidenc  in hranjenja dokumentacije - drugače povedano - če z virtualnimi valutami trgujete in še posebej, če jih unovčite, ste po zakonu dolžni voditi evidence in hraniti dokazila. 

 

Potrebujete več ZNANJAINFORMACIJODGOVOROV?

PRIJAVITE SE NA ČAKALNO LISTO

Izpolnite obrazec in obvestili vas bomo TAKOJ, ko bodo razpisane izobraževalne vsebine NA TEMATIKO tega članka.
Image

Kontaktni podatki

Uporaba podatkov




Avtor: Robert Dvoršek

O avtorju:

Robert Dvoršek je podjetnik, računovodja, podjetniški in finančni svetovalec. Je lastnik in direktor uspešnega podjetja Agencija Znajdi se d.o.o., ustanovitelj in direktor Zavoda Znajdi se, samostojni podjetnik, predsednik več društev in združenj. V poslovnem svetu ima obilo izkušenj - 15 let dela v računovodstvu, 13 let vodenja samostojnega računovodskega servisa, vrsto let pa se ukvarja z davčnim in finančnim svetovanjem. S podjetništvom in lastno poslovno kariero je pričel leta 2007 z ustanovitvijo zasebnega zavoda, nadaljeval z razvojem računovodskega servisa kot samostojni podjetnik, kasneje pa kot d.o.o.. Pred vstopom v poslovni svet je že več kot 10 let aktivno deloval v vodstvih različnih organizacij, društev in klubov. Poleg univerzitetne izobrazbe ima opravljena različna neformalna izobraževanja in za seboj vodenje več kot 100 projektov. Vse svoje izkušnje in znanja je združil v svoji prvi knjigi (Z)najdi se v podjetništvu. 
 
Vir slike iz naslovnice: Photo edited by Canva 


Vse pravice pridržane. Noben del članka/prispevka se ne sme reproducirati ali kopirati v kakšnikoli obliki brez dovoljenja avtorja.

Tags :