V tem prispevku bom osvetlil nekatere poglede o UPRAVLJANJU ČASA (angl. TIME MANAGEMENT). Celotno temo bom gradil postopoma, saj je zelo obsezna.
Ena največjih zanimivosti debat o Upravljanju časa je, da ljudje takšno delovanje dojemajo zelo raznoliko. Na eni strani imamo univerzitetne profesorje podjetništva in managementa, ki to opredeljujejo kot eno pomembnih karakteristik uspešnih managerjev in ljudi, na drugi strani pa se nahajajo mnenja ki takšno početje dojemajo kot "birokratizacijo življenja", kot nekaj, kar zmanjšuje kvaliteto življenja.
Kdo ima prav? Vsekakor obstaja več pogledov na to stvar in ne bi želel biti sodnik kateri pogled je pravilnejši. Vsak naj sprejme sebi primernejšega.
Da bi vedeli o čem natančno sploh govorim bi najprej želel na kratko definirati upravljanje časa. Pa naj za začetek postavim nekaj vprašanj… Ali je beleženje pomembnih dogodkov upravljanje časa? Ali je urnik sestankov na delovnem mestu upravljanje časa? Ali je šolski urnik upravljanje časa?
Moj odgovor na to bi bil selektivno pritrdilen. Osebam, ki pravijo da nikoli ne bi želeli upravljati svojega časa – bi odgovoril – da, to so vse oblike upravljanja časa. Osebam, ki pa bi želele aktivno prevzeti odgovornost za svoje življenje pa bi rekel – ne, to še ni dovolj za uspeh.
Moja definicija upravljanje časa bi bila torej – aktivno razporejanje časa in dogodkov v posameznikovem življenju, usmerjeno k uresničevanju zastavljenih ciljev.
Tudi če se na vso moč trudimo živeti spontano in svobodno, se vsekakor upravljanju časa ne moremo izogniti. Vprašanje je le – kdo je v našem življenju tisti ki odloča! Če sami tega ne počnemo aktivno, lahko s precejšnjo verjetnostjo predvidevamo, da to počne nekdo drug namesto nas. Ali naši bližnji, ali nadrejeni ali pa kar institucija. V celoti se tega najverjetneje nihče ne more izogniti, saj je to del našega življenja. Vendar pa lahko samo pasivno »izvajanje življenja« privede do precejšnjih nezadovoljstev in raznih osebnostnih težav.
Zavedati se moramo, da je čas vsekakor naše največje sredstvo, s katerim razpolagamo v življenju. In to je dano prav vsakemu. In še nekaj, vsak človek, uspešen ali pa neuspešen ima na dan na razpolago natančno 24 ur. Nekateri bi tu oporekali z različno dolžino življenja – a najverjetneje bi hkrati prav te iste osebe poudarjali da je potrebno živeti za danes, za ta trenutek! Že eden največjih svetovnih ekonomistov vseh časov J.M. Keynes je dejal da smo na dolgi rok vsi mrtvi. Ena od resnic te izjave je tudi to, da so na dolgi rok možne vse spremembe. In prav tako je s posameznikovim časom.
Vendar pa je prvi predpogoj za spremembe v upravljanju časa prevzem odgovornosti za svoje življenje. Ne glede na to kako neverjetno se nam v našem konkretnem življenju zdi, da je odgovornost dejansko na naši strani, pa to vsekakor je. Če že ni za določen dogodek pa je vsekakor za pomen ki ga temu dogodku pripišemo. In to naredi vso razliko v našem življenju.
Nadaljevanje 2.del članka
Vse pravice pridržane. Noben del članka/prispevka se ne sme reproducirati ali kopirati v kakšnikoli obliki brez dovoljenja avtorja.