Potni stroški prokurista in poslovodje - podrobneje

 

Podjetniki, ki so lastniki  družbe (d.o.o., d.n.o., zasebni zavodi…), morajo biti seznanjeni z razlikami, ki do katerih pride, če je lastnik tudi direktor (poslovodja) podjetja, ali to ni - in je torej samo lastnik ali pa prokurist. 

 

Osnova za to, da je nekdo poslovodna oseba je vpis v poslovni register in sklenjen dogovor (pogodba o poslovodenju) s podjetjem. Če tega ni, se lastnik ne obravnava kot poslovodna oseba in zanj - davčno gledano - veljajo drugačna pravila. 

 

Pri izplačilih lastnikom in prokuristom je potrebno upoštevati, da imajo te dohodki naravo izplačil po podjemni pogodbi. 

Gre za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. 

 

Pri teh vrstah dohodkih se namreč k osnovi za izračun davčnega odtegljaja in prispevkov upoštevajo tudi izplačila za povračilo stroškov - kot so na primer potni stroški. 

Konkretno to pomeni, da je torej za prokuriste in lastnike (ki s podjetjem niso v delovnem razmerju oz. nimajo sklenjene pogodbe o poslovodenju) potrebno ob izplačilu teh dohodkov, odvesti dohodnino v višini 25% (osnova pa je zmanjšana za 10% normiranih stroškov). Od teh prejemkov se plača tudi 6% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 

 

Zakon pa vseeno omogoča, da je naknadno - ob izračunu letne dohodninske odločbe - možno upoštevati dejanske stroške prevoza in drugih stroškov (prenočišča…). To se uveljavlja z ugovorom na informativni izračun, skladno z zakonom o davčnem postopku, pri čemer vam lahko pomaga računovodja.

 

Prokurist je skladno z določbami ZGD-1 opredeljen kot poslovni pooblaščenec, torej ni organ odločanja niti organ vodenja v družbi, ampak ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. Glede na navedeno prokurist nima poslovodstvenega položaja v poslovnem subjektu, zato se njegov dohodek obdavčuje skladno s prvim odstavkom 38. člena ZDoh-2 kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.

Te dohodki so iz stališča dohodnine obravnavani drugače, kot dohodki poslovodij - ena pomembnejših razlik je obravnava povračil stroškov. 

 

Pri povračilih stroškov je treba razumeti, da so tudi to v bistvu prejeti dohodki - vendar se v določenih primerih ne vštevajo v davčno osnovo. To v praksi pomeni, da če so izplačani skladno do višin, določenih z uredbo, se torej ne obdavčijo.

Višine so določene z vladno uredbo, nekaj primerov pa je: 

- 0,42€/km za potne stroške, 

- 0,21€ za prevoz na delo, 

- 6,12€ za malico, 

- dnevnice do določenih višin…

 

Torej - zaposlenim in tudi poslovodnim osebam takšna davčna obravnava pripada - prokuristom, lastnikom, študentom in osebam na avtorskih ali podjemih pogodbah pa torej ne.

Kot je bilo že predhodno omenjeno, je možno na za zmanjšanje plačila dohodnine, ki se odvede iz naslova dohodkov iz drugega poslovnega razmerja (t.j. torej tudi potnih ipd. stroškov), uvajati znižanje osnove z uveljavljanjem dejanskih stroškov.

 

 

Ključni citati zakonodaje: 

 

41.Člen Zakona o dohodnini: 

(4) Davčna osnova od dohodka iz prvega, drugega in tretjega odstavka 38. člena* tega zakona je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10% dohodka. Poleg normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena tega zakona določi vlada.

 

*

Dohodka iz prvega, drugega in tretjega odstavka 38. člena*:

- Avtorskega 

- Podjemna pogodba (t.j. pogodba o delu (oblig. Zak.619 člen)

 

 

Viri: