Davčna izhodišča za spletno prodajo, digitalne produkte in storitve pri normiranem s.p.

Pri spletnih poslovnih modelih je ključno najprej ločiti, kaj se prodaja in komu: fizični izdelki, digitalni produkti, avtomatizirane elektronske storitve, storitve po naročilu ali članarine/donacije z vsebinsko protiuslugo. Vsaka kategorija ima lahko drugačna pravila za DDV, izdajanje računov in poročanje. Za digitalne produkte in avtomatizirane spletne storitve, prodane fizičnim osebam v EU, se praviloma uporablja DDV države kupca. V praksi to pogosto pomeni uporabo posebne ureditve OSS, če so preseženi relevantni pragovi oziroma če se podjetnik odloči za poenostavljeno poročanje. Pri prodaji poslovnim kupcem iz EU je treba preveriti veljavno identifikacijo za DDV in praviloma uporabiti obrnjeno davčno obveznost. Pri storitvah po naročilu, kot so izdelava spletnih strani, grafično oblikovanje, fotografiranje ali svetovanje, je davčna obravnava odvisna od tega, ali je kupec podjetje ali fizična oseba ter kje ima sedež oziroma prebivališče. Posebej je treba paziti na kupce iz tretjih držav, saj se pravila lahko razlikujejo od pravil znotraj EU. Plačilni posredniki in spletne prodajne platforme ne nadomestijo računovodske evidence. Podjetnik mora zagotoviti podatke o kupcu, državi kupca, vrsti prodaje, zneskih provizij, valutah, vračilih in morebitnem obračunanem davku. Priporočljivo je, da se za vsak poslovni model pripravi ločena shema knjiženja in davčne obravnave. Pri normiranem s.p. je pomembno spremljati prihodke, meje za normiranost, vključitev v sistem DDV ter morebitne obveznosti poročanja za čezmejne storitve. Pred začetkom prodaje je smiselno pripraviti matriko: vrsta produkta, tip kupca, država kupca, način dostave, način plačila, DDV-obravnava in obvezna dokazila.