Zaposlitev na več podjetjih je lahko zakonita in poslovno smiselna, vendar le, če so pravilno izbrani pravna podlaga, obseg ur in obračunske obveznosti. Kadar je oseba že zaposlena za polni delovni čas, dodatno sodelovanje z drugim podjetjem pogosto najbolje uredi pogodba za dopolnilno delo, saj omogoča rednejše delo kot občasne pogodbe, a ostaja omejena na največ 8 ur tedensko oziroma skupno 120 % obremenitve. Ključni pogoji so pisno soglasje matičnega delodajalca, pravilna prijava, obračun plače ter ločeno spremljanje pravic, odsotnosti in poročanja pri vsakem delodajalcu posebej.
Zaposlitev na več podjetjih in izbira prave oblike dela
Pred odločitvijo je treba najprej ločiti med več možnostmi. Zaposlitev za krajši delovni čas je primerna, kadar oseba ni zaposlena za polni delovni čas in lahko delovno obveznost razporedi pri več delodajalcih. Podjemna pogodba je običajno namenjena občasnemu delu ali konkretnemu rezultatu, ne pa prikritemu rednemu delovnemu razmerju. Popoldanski s.p. pride v poštev, kadar posameznik samostojno nastopa na trgu, nosi podjetniško tveganje in delo organizira neodvisno. Zaposlitev na več podjetjih zato ni ena sama rešitev, ampak skupek pravilnih odločitev.
Bodite informirani o tej in podobnih temah:
Pogodba za dopolnilno delo je posebna oblika delovnega razmerja pri drugem delodajalcu. Uporabna je, ko ima oseba že polno zaposlitev, dodatno delo pa je omejeno in predvidljivo. V praksi se uporablja pri strokovnjakih, ki jih drugo podjetje potrebuje redno, vendar ne v obsegu klasične zaposlitve. Zaposlitev na več podjetjih prek dopolnilnega dela je zato stabilnejša od podjemne pogodbe, ker vključuje delovnopravni okvir, evidenco delovnega časa, plačo in pripadajoče pravice, hkrati pa ne poseže čez dopustno tedensko obremenitev.
Najpomembnejši pogoj je pisno soglasje matičnega delodajalca. Brez njega pogodba za dopolnilno delo ne bi smela biti sklenjena, saj osnovni delodajalec upravičeno preverja morebitno konkurenco, varovanje poslovnih informacij, utrujenost zaposlenega in vpliv na primarno delo. Soglasje naj bo konkretno: naj opredeli vrsto dela, okvirni obseg, trajanje in morebitne omejitve. Dobra praksa je tudi, da se pred sklenitvijo preverijo notranji akti, konkurenčne klavzule in določila osnovne pogodbe o zaposlitvi.
Pri presoji, ali je Zaposlitev na več podjetjih primerna, ni dovolj pogledati le na višino dodatnega zaslužka. Pomembni so narava dela, rednost sodelovanja, odgovornost, način nadzora in vključenost v organizacijo drugega podjetja. Če drugi naročnik določa urnik, daje navodila, zagotavlja sredstva za delo in pričakuje stalno razpoložljivost, je delovnopravna oblika praviloma varnejša kot civilna pogodba. Prav tu dopolnilno delo pogosto prepreči tveganje napačne klasifikacije, ki lahko kasneje povzroči davčne in delovnopravne popravke.
Pomembno je poudariti tudi, da je takšna zaposlitev dovoljen le za deficitarne poklice.
Zaposlitev na več podjetjih je varna le, če pravna oblika sledi dejanskemu načinu dela.
To pomeni, da dokumenti ne smejo biti zgolj formalnost. Če oseba vsak teden opravlja dogovorjene ure, uporablja interne procese drugega delodajalca in se vključuje v ekipo, naj pogodba odraža prav takšno razmerje. Pri dopolnilnem delu je posebej pomembno, da se spremlja tedenska omejitev 8 ur in skupna obremenitev do 120 %. Preseganje teh meja lahko pomeni, da izbrana oblika ni več ustrezna, zato je treba sodelovanje pravočasno prilagoditi ali poiskati drugo zakonito rešitev.
Pravice pri dopolnilnem delu
Zaposlitev na več podjetjih prek dopolnilnega dela prinaša tudi pravice, ne le obveznosti. Ker gre za delovno razmerje, se pravice praviloma priznajo sorazmerno dogovorjenemu delovnemu času. To vključuje letni dopust, regres, plačilo za opravljeno delo, dodatke, nadomestila in varstvo v primeru odsotnosti, če so izpolnjeni pogoji. Pri dopustu je v praksi pomembno usklajevanje med obema delodajalcema, saj odsotnost pri osnovnem delodajalcu ne pomeni samodejno, da je oseba odsotna tudi pri dodatnem delodajalcu, razen če je to posebej urejeno.
- Pred sklenitvijo pridobite pisno soglasje osnovnega delodajalca in ga shranite v kadrovsko dokumentacijo.
- V pogodbi določite tedenski obseg ur, vrsto dela, plačilo, trajanje in način evidentiranja časa.
- Preverite, ali Zaposlitev na več podjetjih ne krši konkurenčnih omejitev ali pravil o varovanju podatkov.
- Ločeno vodite evidence dela, dopusta, bolniških odsotnosti, plač in povračil stroškov.
- Ob prenehanju osnovne zaposlitve takoj preverite, ali dopolnilno delo še izpolnjuje zakonske pogoje.
Računovodske obveznosti niso stranska tema
Pri plači za Zaposlitev na več podjetjih je računovodski del enako pomemben kot pogodbeni. Drugi delodajalec mora urediti prijavo v ustrezna zavarovanja, pravilno obračunati plačo, prispevke in akontacijo dohodnine ter pripraviti predpisana poročila. Obračun ne sme biti pomešan z obračunom osnovnega delodajalca, saj ima vsak delodajalec svoje evidence in svoje obveznosti. Posebej občutljive so bolniške odsotnosti, nadomestila, prazniki, dopust in primeri, ko se urniki med delod
O avtorju:
Robert Dvoršek je podjetnik, računovodja, podjetniški in finančni svetovalec. Je lastnik in direktor uspešnega podjetja ZNAJDI SE računovodstvo d.o.o., ustanovitelj in direktor Zavoda Znajdi se, avtor knjige (Z)NAJDI SE v podjetništvu, predsednik več društev in združenj. V poslovnem svetu ima obilo izkušenj - 17 let dela v računovodstvu, 15 let vodenja samostojnega računovodskega servisa, vrsto let pa se ukvarja z davčnim in finančnim svetovanjem. S podjetništvom in lastno poslovno kariero je pričel leta 2007 z ustanovitvijo zasebnega zavoda, nadaljeval z razvojem računovodskega servisa kot samostojni podjetnik, kasneje pa kot d.o.o.. Pred vstopom v poslovni svet je že več kot 10 let aktivno deloval v vodstvih različnih organizacij, društev in klubov. Poleg univerzitetne izobrazbe ima opravljena različna neformalna izobraževanja in za seboj vodenje več kot 100 projektov. Vse svoje izkušnje in znanja je združil v svoji prvi knjigi (Z)najdi se v podjetništvu.