Ali res drži, da je redna služba bolj varna kot podjetništvo
Službe pri velikih delodajalcih vsi dojemamo kot nekaj stabilnega, nekaj »ziher«, vendar pri tem pogosto podcenjujemo kako se vse spreminja. Podcenjujemo tudi to, da so spremembe vedno hitrejše, svet se modernizira in oblikuje v še praktično nedavno znanstveno fantastiko. Bo že držalo tudi, da so mala in srednje velika podjetja gonilo inovativnosti in tudi družbenih sprememb.
Ali res drži, da je redna služba bolj varna kot podjetništvo?
Službe pri velikih delodajalcih vsi dojemamo kot nekaj stabilnega, nekaj »ziher«, vendar pri tem pogosto podcenjujemo kako se vse spreminja. Podcenjujemo tudi to, da so spremembe vedno hitrejše, svet se modernizira in oblikuje v še praktično nedavno znanstveno fantastiko. Družba se trenutno spreminja tako hitro v 10 letih, kot se je prej spremenila v 50 ali 100 letih. In tako bo še naprej, prav tako bo to vplivalo na službe in poklice. Predvidevanja so, da kar 70-90% obstoječih poklicev v nekaj desetletjih sploh ne bo več. Tudi sama oblika dela se spreminja – in tako prehajamo pravzaprav v eno ero novih oblik dela oziroma ustvarjanja dohodkov.
Če je do sedaj velika večina ljudi svoje dohodke pridobivala iz redne zaposlitve, bo v prihodnje večina dohodke pridobivala iz fleksibilnih oblik sodelovanja z naročniki »dela« oz. storitev. Trend je močan, in pravzaprav temeljito spreminja tudi pojme socialna varnost, zaposlitev, pokojninski sistem, podjetništvo in še kaj.
Seveda je k temu ogromen delež prispeval tudi internet, ki s svojo vseprisotnostjo na glavo obrača tudi vidike delovnega področja – npr. tradicionalna razmišljanja o tem kdaj, kje in kako se delo opravlja. Današnja tehnologija seveda omogoča način dela - kadarkoli, kjerkoli in z uporabo kolaborantovih orodij tudi vse-povezan način dela.
Socialna varnost je postala nekaj nejasnega in nedefiniranega. V velikih, sindikalno nadziranih, poslovnih sistemih je še nekako jasni, da je minimum socialne varnosti minimalna plača z vsemi dodatki, ki zaposlenim pripadajo. Če pa upoštevamo SP-jizacijo, ko osebe (sicer zakonsko nedovoljeno, pa vendar je to zelo pogosta praksa), delajo za naročnika pod pogoji, ki pogosto ne omogočajo življenja nad pragom revščine; če upoštevamo slabe pogoje za mlade družine (npr. stanovanjska vprašanja) in če pomislimo na četo previsoko kvalificiranih mladih družboslovcev in drugih nezaposljivih skupin, postane socialna varnost zgolj politično nakladanje, ki je v realnosti prepogosto izgubila svojo funkcijo.
Delodajalci bi morali za svoje poslovne procese imeti opredeljena oz. sistematizirana delovna mesta, saj se večina posla seveda ne da opraviti brez sistematiziranih delovnih mest. Na tovrstna delovna mesta naj bi nastopali, ob opravljeni preizkusni dobi, delavci – in njihove pogodbe naj bi bile za nedoločen čas. Realnost je pogosto daleč od tega – ogromno je zaposlitev za določen čas, podjemnih pogodb, individualnih pogodb itd. Zaposlitev ni več, kar je bila.
In ko bi že delal dolgoročno pri nekem delodajalcu, se po desetletjih namenjanja približno 20% celotnega stroška tvoje plače za pokojnino vprašaš, koliko dohodka bom na starost imeli. Pokojninski sistem je trenutno zastavljen solidarnostno in se ne ozira na to, koliko si dejansko v vrednosti vplačal in koliko k temu doprinese še obrestno-obrestni račun neke zelo varne naložbe. Vendar če se pokojninski sistem ne ozira na to, pa se mnogi – predvsem mladi – še kako. Reakcija večine teh je ob omembi pokojnine zamah z roko in pripomba v smeri »saj ne bomo nikoli šli v penzijo« ali pa –»pokojnin itak ne bomo imeli skoraj nič«. Zato se tudi večina odloča, da je bolj racionalno vplačevati v te namene minimalno, kolikor pač je nujno.
Bo že držalo tudi, da so mala in srednje velika podjetja gonilo inovativnosti in tudi družbenih sprememb. Ravno zato je bila tudi na tako evforičen način tudi vzpostavljena shema spodbujanja podjetništva, subvencij za samozaposlitev, ukrepi podjetniških skladov itd. Vsekakor verjamem, da se tudi s tovrstnimi načini lahko pomaga kakšnemu podjetno-mislečem posamezniku, da skoči v vode podjetništva, zaštarta svoj posel, začne delati tisto, kar ga zares veseli oz. v čem je zares dober. Problem nastane, ko s temi ukrepi spodbudimo še mnogo tistih, katerih ideja pa mogoče ni bila tako dodelana in unikatna, ali pa kasneje ne zmorejo razviti posla.
Vse kar sem napisal je nekakšna utemeljitev tega, da so nadaljnje spremembe na področju zaposlovanja vsekakor na mestu in realnost trga dela. To bo vplivalo tudi na tebe in prepričanje, da bodo redne službe tudi varne službe, ni nujno pravilno. To nikakor ni nujno slabo ali narobe – bodo pa odločevalci, država in tudi podjetja na več nivojih morali vse te dejavnike temeljito proučiti in začeti s politikami, ki bodo različne problematične vidike ustrezno obravnavale. Celoten premislek pa je lahko tudi tebi v pogum, da razumeš, da ni samo podjetništvo tista tvegana pot.
Avtor: Robert Dvoršek
O avtorju:
Robert Dvoršek je podjetnik, računovodja, podjetniški in finančni svetovalec. Je lastnik in direktor uspešnega podjetja Agencija Znajdi se d.o.o., ustanovitelj in direktor Zavoda Znajdi se, samostojni podjetnik, predsednik več društev in združenj. V poslovnem svetu ima obilo izkušenj - 15 let dela v računovodstvu, 13 let vodenja samostojnega računovodskega servisa, vrsto let pa se ukvarja z davčnim in finančnim svetovanjem. S podjetništvom in lastno poslovno kariero je pričel leta 2007 z ustanovitvijo zasebnega zavoda, nadaljeval z razvojem računovodskega servisa kot samostojni podjetnik, kasneje pa kot d.o.o.. Pred vstopom v poslovni svet je že več kot 10 let aktivno deloval v vodstvih različnih organizacij, društev in klubov. Poleg univerzitetne izobrazbe ima opravljena različna neformalna izobraževanja in za seboj vodenje več kot 100 projektov.
Vir slike iz naslovnice: Photo by Unsplash