Povračilo delavcu - prevoz na delo NOVA UREDBA 2021

Glede povračil je treba najprej razumet, da je to PRAVICA delavca po delovno-pravni zakonodaji. Davčna zakonodaja pa potem samo opredeljuje, pod kakšnimi pogoji in do kakšnih zneskov je takšen dohodek oproščen plačila davkov in prispevkov.

 

 

Glede povračil je treba najprej razumet, da je to PRAVICA delavca po delovno-pravni zakonodaji. Davčna zakonodaja pa potem samo opredeljuje, pod kakšnimi pogoji in do kakšnih zneskov je takšen dohodek oproščen plačila davkov in prispevkov.

Drugače povedano - davčna zakonodaja (in uredbe) ne določijo kakšna naj bodo (obvezno) povračila, temveč samo kdaj so obdavčena. Obveznost in višina povračil pa je določena z delovno-pravno zakonodajo, kolektivnimi pogodbami, pravilniki delodajalca ter lahko tudi s pogodbo o zaposlitvi.

 

V letu 2021 se je torej spremenila zgolj uredba, ki določa davčno obravnavo, ostale določbe (kdaj ima delavec sploh pravico in v kakšni višini je delodajalec dolžan izplačati) pa se niso spremenile.

 

Po novem je prevoz na delo neobdavčen v višini 0,18€/km za vsak polni kilometer med običajnim prebivališčem in krajem opravljanja dela za vsak dan prisotnosti. Neobdavčeno je tudi "pavšalnih" 140 EUR povračila. Oboje velja, ne glede na razpoložljivost oz. utemeljenost uporabe javnega prevoza (do sedaj je veljalo, da če je na voljo in ni neutemeljeno uporabljati javni prevoz, da je bil znesek neobdavčenega vezan na to).

Ni pa vse tako enostavno.

Zakomplicira se, v primerih, ko ima delodajalec opredeljeno, da so povračila vezana na višino vozovnice javnega prevoza. To ima lahko opredeljeno v lastnih internih pravilih ali pa morda celo s kolektivno pogodbo dejavnosti.

Tako lahko pride do primera, ko je znesek mesečnih vozovnic javnega prevoza višji, kot bi bila povračila, ki bi se izračunala po kilometrih (0,18€ x št. km po dnevih v obe smeri). Primarno je namreč neobdavčen znesek po kilometrih. Tako bi lahko  izračun prinesel npr. , znesek povračil po kilometrih 160€, javni prevoz pa bi znašal 180€. Ker je primarno neobdavčen znesek po kilometrini, bi torej ta razlika 20€ - kolikor so dražje vozovnice javnega prevoza - morale biti obdavčena.

Zgornji primer velja le za situacijo, ko so zneski višji od 140€. Če je po kilometrini in po ceni javnega prevoza znesek nižji od 140€, je v vsakem primeru neobdavčeno.

 

 

Prisotnost in odsotnost na delu

 

Tudi iz tega vidika je pomembna meja 140€. Če se določi, da delavcu pripada pavšal 140€ - in bi bilo po kilometrini povračilo nižje - se lahko delavcu ne glede na prisotnost, izplača 140€, pod pogojem, da je prisoten vsaj en dan.

Pri tem je pomembno, da je tako tudi opredeljeno v internih pravilih delodajalca. Paziti je namreč treba, da ni opredeljen obračun po dnevih, temveč da delavcem pripadajo pavšali (npr. 140€). Obratno - "po dnevih" - bi pomenilo, da meja 140€ v primeru delne prisotnosti, ne velja. Drugače povedano - če delodajalcu v internem aktu piše, da izplačuje po dnevih prisotnosti, je vse kar je več, lahko obdavčeno (ne glede na mejo 140€ po uredbi).

 

Ostale posebnosti

Če je delavec zaposlen pri več delodajalcih (npr. pri enem podjetju za 20 ur in pri drugem 20), je potrebno zadeve uskladiti in to tudi zapisati v pogodbe o zaposlitvah, delodajalci pa morajo imeti take scenarije predvidene tudi v internih pravilih.

Druga zadeva, ki jo je treba ločiti je tudi prevoz na delo (ki je torej obravnavan v tem članku) ter povračilo za službene poti. Sploh so te scenariji lahko problematični, kadar delavec začne delo drugje kot na običajnem kraju dela, ali pa v primeru, ko se pripelje na delo na sedež in gre nato nekam dalje.

To so vse posebnosti, ki jih je treba od primera do primera obravnavati.

Skratka, če povzamemo...

Poenostavljeno

Po novem ste praktično povsem "varni" pred obdavčitvijo, če izplačujete 0,18€ na kilometer, le v internih pravilih morate imeti tako napisano. Ostali scenariji (140€ pavšalnih povračil, vračila po mesečni vozovnici itd. ) pa so lahko že nekoliko bolj "problematični" in je treba narediti konkretne izračune.

 

Predvsem pa od zdaj naprej, za pravilno računovodsko obravnavo povračil in posledično tudi morebitno obdavčitev, nujno, da ima delodajalec sprejete ustrezne interne pravilnike.

 

Avtor: Robert Dvoršek 

Potrebujete več ZNANJAINFORMACIJODGOVOROV?

PRIJAVITE SE NA ČAKALNO LISTO

Izpolnite obrazec in obvestili vas bomo TAKOJ, ko bodo razpisane izobraževalne vsebine NA TEMATIKO tega članka.
Image

Kontaktni podatki

 

O avtorju:

Robert Dvoršek je podjetnik, računovodja, podjetniški in finančni svetovalec. Je lastnik in direktor uspešnega podjetja Agencija Znajdi se d.o.o., ustanovitelj in direktor Zavoda Znajdi se, samostojni podjetnik, predsednik več društev in združenj. V poslovnem svetu ima obilo izkušenj - 15 let dela v računovodstvu, 13 let vodenja samostojnega računovodskega servisa, vrsto let pa se ukvarja z davčnim in finančnim svetovanjem. S podjetništvom in lastno poslovno kariero je pričel leta 2007 z ustanovitvijo zasebnega zavoda, nadaljeval z razvojem računovodskega servisa kot samostojni podjetnik, kasneje pa kot d.o.o.. Pred vstopom v poslovni svet je že več kot 10 let aktivno deloval v vodstvih različnih organizacij, društev in klubov. Poleg univerzitetne izobrazbe ima opravljena različna neformalna izobraževanja in za seboj vodenje več kot 100 projektov. Vse svoje izkušnje in znanja je združil v svoji prvi knjigi (Z)najdi se v podjetništvu. 
 
Vir slike iz naslovnice: Photo edited by Canva 
 
 
 
 
 
 
Tags :