Od 1. 7. 2025 so DDV evidence postale obvezna priloga k obračunom DDV, zaradi česar računovodje in podjetniki v praksi že bijejo bitko z dodatnimi obveznostmi. Čeprav sta Ministrstvo za finance in FURS to novost javnosti predstavljala kot poenostavitev, ki bo pomenila večjo digitalizacijo in razbremenitev, se je pokazalo, da gre pravzaprav za nasprotno – za dodatno administrativno breme in precej bolj zapleten postopek oddaje.
Kaj prinašajo DDV evidence v praksi?
DDV evidence sestavljata knjiga izdanih računov in knjiga prejetih računov. Na podlagi teh dveh evidenc se izdela obračun DDV, ki določa davčno obveznost ali pravico do vračila. Čeprav se zdi sistem na prvi pogled preprost, realnost vključuje množico pravil, posebnosti, oprostitev in zahtev mednarodnega poslovanja. V praksi to pomeni, da priprava in oddaja teh evidenc ni zgolj tehnična formalnost, temveč zahteva napredno računovodsko znanje ter ustrezne programe.
Namesto poenostavitve so DDV evidence vnesle dodatno birokracijo. Računovodje opozarjajo na več dela, zapleteno oddajo preko sistema eDavki, drage prilagoditve programov ter številne tehnične izzive. Podjetniki pa so obremenjeni z dostavo popolne dokumentacije v pravem času, kar pogosto vodi do napak in zamud.
Kot konkreten primer zbirokratiziranosti: v našem računovodskem servisu ocenjujemo, da zgolj oddaja in preverjanje evidenc za en sam obračun DDV ene stranke v eDavkih traja 7–10 minut. Če prištejemo še prilagoditve pri vnosu in knjiženju ter občasne tehnične težave, to pomeni več deset ur dodatnega dela na mesec – in to samo zaradi te »poenostavitve«.
DDV evidence kot vprašanje nadzora
Poseben pomislek pa sproža obseg nadzora. Z uvedbo DDV evidenc FURS pridobiva neposreden vpogled v skoraj celotno poslovanje vseh davčnih zavezancev. Takšno zbiranje podatkov sicer omogoča hitrejše odkrivanje nepravilnosti, a hkrati vzbuja občutek množičnega nadzora, ki lahko postane primerljiv z modeli »big brother« sistemov.
Da sistem še zdaleč ni popoln, potrjuje tudi dogovor med FURS in Zbornico računovodskih servisov pri GZS, da se v prehodnem obdobju ne bodo izvajali prekrškovni postopki zaradi tehničnih težav. To pa jasno kaže, da DDV evidence trenutno niso stabilno orodje, temveč izziv tako za računovodje kot podjetja.
Če povzamemo: DDV evidence so bile predstavljene kot digitalna poenostavitev, a so se v resnici izkazale za dodatno administrativno oviro. Namesto da bi ustvarile spodbudno okolje za podjetništvo, prinašajo nove birokratske okove in vprašanja o smiselnosti obsežnega državnega zbiranja podatkov.
Vse to pripelje še do enega spoznanja - namesto razbremenitve, bodo podjetniški še toliko bolj potrebovali podporo strokovnega računovodstva, kaj nove obveznosti - oziroma nepravilno izpolnjevanje le teh, sedaj prinaša še večja tveganja (sploh ob dejstvu, da ima FURS sedaj še toliko več informacij o poslovanju vseh).
Robert Dvoršek je podjetnik, računovodja, podjetniški in finančni svetovalec. Je lastnik in direktor uspešnega podjetja ZNAJDI SE računovodstvo d.o.o., ustanovitelj in direktor Zavoda Znajdi se, avtor knjige (Z)NAJDI SE v podjetništvu, predsednik več društev in združenj. V poslovnem svetu ima obilo izkušenj - 17 let dela v računovodstvu, 15 let vodenja samostojnega računovodskega servisa, vrsto let pa se ukvarja z davčnim in finančnim svetovanjem. S podjetništvom in lastno poslovno kariero je pričel leta 2007 z ustanovitvijo zasebnega zavoda, nadaljeval z razvojem računovodskega servisa kot samostojni podjetnik, kasneje pa kot d.o.o.. Pred vstopom v poslovni svet je že več kot 10 let aktivno deloval v vodstvih različnih organizacij, društev in klubov. Poleg univerzitetne izobrazbe ima opravljena različna neformalna izobraževanja in za seboj vodenje več kot 100 projektov. Vse svoje izkušnje in znanja je združil v svoji prvi knjigi (Z)najdi se v podjetništvu. 
O avtorju: