Regres za letni dopust in starševsko varstvo
Pri regresu za letni dopust prihaja do mnogih dilem. Ena takšnih je, kakšen regres pripada osebam, ki koristijo pravice iz naslova starševskega varstva (npr. porodniški dopust, polovični delovnik…).
Osnove glede regresa
Izplačan regres za letni dopust je pravica vsakega zaposlenega. V osnovi je vezan na pripadajoč letni dopust. Zakonsko je določena minimalna višina regresa (t.j. minimalna plača), posamezne kolektivne pogodbe določajo tudi drugačne pravice. Regres se mora izplačati do 30.6., izjemoma, v primeru likvidnostnih težav se lahko prestavi najkasneje do novembra.
Za osebe, ki se zaposlijo med letom oziroma kasneje kot je rok za izplačilo, ni zakonsko predpisanega roka, se pa priporoča, glede na inšpekcijsko in sodno prakso, izplačilo čim prej - najbolje ob prvi plači.
Višina regresa sicer navzgor ni omejena, je pa od leta 2019 dalje do višine povprečne plače v RS tudi popolnoma neobdavčena (ni dohodnine niti prispevkov in se torej tudi ne všteva v dohodninsko osnovo ). Več o tem v članku Regres od l.2019 dalje
V primeru zaposlitve med letom pripada osebi sorazmerni del regresa (praviloma sorazmerno glede na dopolnjeno število mesecev, še bolj varno pa je izračunati delež po dnevih).
Pomembna sta dva vidika glede regresa:
- V primeru, da je oseba na bolniški, porodniški – ji prav tako pripada regres.
- Če delavec koristi pravice iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali pa iz naslova starševskega varstva – ji prav tako pripada polni regres.
Če se na tej točki še nekoliko posvetimo drugemu vidiku, ki je tudi naslov prispevka...
Če je oseba pri delodajalcu zaposlena za ½ delovnik, preostali del pa je upravičena do plačila prispevkov zaradi dela s skrajšanim delovnim lasom zaradi starševstva – tej osebi prav tako pripada polni regres za letni dopust. To je z odločbo Centra za socialno delo (do otrokovega 3. leta starosti oz. konca 1. razreda OŠ drugega otroka).
Napačna je torej domneva, da se v teh primerih izračunava sorazmerni del, glede na število ur. Tu je namreč razlika med pravico iz naslova starševskega varstva in zaposlitvijo za skrajšani delovnik. Pomembno dejstvo je, da bi v drugem primeru ta oseba načeloma preostale ure lahko bila nekje drugje zaposlena in od tam prejela preostali del regresa. Kadar pa koristi pravice starševskega varstva, pa je dolžnost delodajalca, da krije celoten regres.
O avtorju: