Službe pri velikih delodajalcih vsi dojemamo kot nekaj stabilnega, nekaj »ziher«, vendar pri tem pogosto podcenjujemo kako se vse spreminja. Podcenjujemo tudi to, da so spremembe vedno hitrejše, svet se modernizira in oblikuje v še praktično nedavno znanstveno fantastiko. Bo že držalo tudi, da so mala in srednje velika podjetja gonilo inovativnosti in tudi družbenih sprememb.
Davki in prispevki za sp - kakšne davkemore plačati in kako jih izračunati, se sprašuje vsak samostojni podjetnik. Pri tem je glavna razlika, ali je SP normiranec ali ne. Kako je s prispevki? Kako z DDV? V tem prispevku smo pripravili poenostavljen povzetek.
Podjetniki vsaj na začetku, pa tudi kasneje, pogosto posel opravljajo kar od doma, v garaži ali pa v urejeni pisarni za ta namen. Včasih niti ni nujno, da ima ta oseba v lasti kakšno nepremičnino, ampak pač dela od doma, tudi če je to najemniško stanovanje.
Neslutene razsežnosti epidemije bodo vsekakor ogromen izziv za gospodarstvo. Čeprav je v prvi vrsti zdravje, pa seveda vsi, še posebej podjetniki, upravičeno z zaskrbljenostjo spremljajo razvoj dogodkov, omejitve in njhov vpliv na posel in dohodke. Vlada v ta namen pripravlja eno največjih državnih intervencij in ukrepe prilagaja sproti.
Čeprav reševanje izrednih razmer ni mačji kašelj, pa si moramo priznati tudi, da smo v Sloveniji nagnjeni h kompliciranju in birokratizaciji. Tako so tudi zakonodaja in ukrepi v času epidemije, usmerjeni v pomoč gospodarstvu in posameznikom, vse kaj drugega kot pa enostavni.
Epidemija je s petkom, 15.5.2020 preklicana. S tem se je tudi razjasnilo, kako dolgo bodo trajali ukrepi, ki jih je vlada uredila s proti kriznimi zakoni. Gospodarstvo si lahko tudi oddahne, kajti večino dejavnosti bo sedaj zopet možno opravljati, razen določenih omejitev.
Neobdavčene malice in prevoz na delo so zakonska pravica zaposlenih, njihova višina postajata vse bolj razvodenela. V zadnjem obdobju se spet srečujemo z inflacijo, ki je kar lep čas nismo bili vajeni in se torej dražijo tudi vsakdanji stroški zaposlenih. Temu sledi trenutna vlada z dvigom neobdavčenih zneskov: malice in prevoz na delo - neobdavčen del se viša, pa tudi potni stroški in še kaj. Vendar pa je to zgolj »zgornja limita« in na dejansko višino teh povračil lahko vplivajo še nekateri drugi dejavniki.
Ko se posameznik loti, ali pa podjetje uvaja ali širi online poslovanje, je potrebno precej pozornosti administraciji in temu, kako zadeve pravilno zastaviti. Zavedati se je treba, da so rešitve za tak posel postale zares enostavne za postavitev in uporabo – vendar pa pravila in zakonodaja veljajo tudi na tem področju.
Pred tedni je med normiranci završalo, da bodo spremembe močno prevetrile njihov sistem obdavčitve. Ob prvih javnih objavah vladnih predlogov spremembe, so mnogi podjetniki že začeli spraševati, kaj bo to pomenilo. Telefoni in maili so zazvonili in davčno-optimizacijski lonci, začinjeni z excel izračunu so začeli konkretno brbotati… Vendar dragi normiranci - vse zaman, za zadaj.
Ker je v zadnjem času ogromno vprašanj glede karantene in izolacije ter veliko nejasnosti, objavljamo pripravljeno spodnjo razlago za samostojne podjetnike. Kakšna so pravila, kaj pripada in kakšne pogoje morate izpolnjevati in katere obrazce oddati podjetnik. V sodelovanju z Maja Terzič, Mika storitve d.o.o.
Prispevek o tem, kaj je popoldanski SP in kaj so glavne značilnosti. Obdelane so vse glavne teme popodanskega SP - kratko in jedrnato, davki, prispevki in ostalo.
Prehod iz s.p. na d.o.o. ob zaključku leta zahteva več kot odprtje nove družbe in zaprtje statusa samostojnega podjetnika. Gre za odločitev, ki vpliva na dohodnino, prispevke, davek od dohodkov pravnih oseb, DDV, pogodbe, osnovna sredstva in denarni tok. Najvarnejši pristop je vnaprejšnja časovnica, podprta z računovodsko projekcijo do konca leta in jasnimi dokazili za vsak prenos. Tako podjetnik ne ugiba, temveč primerja scenarije, oceni davčne posledice in pravočasno uredi dokumentacijo.
Zakaj je prehod iz s.p. na d.o.o. ob koncu leta občutljiv
Pri samostojnem podjetniku se poslovni rezultat praviloma odrazi v dohodnini fizične osebe, zato lahko datum spremembe pomembno vpliva na skupno letno obremenitev. Če se prehod iz s.p. na d.o.o. zgodi v zadnjih mesecih leta, se lahko v istem obdobju pojavijo dobiček iz dejavnosti, plača iz nove družbe, prispevki in morebitni drugi dohodki. Pri družbi je obdavčitev ločena, vendar to ne pomeni, da je skupna davčna slika samodejno ugodnejša. Pomembno je razumeti tudi, kdaj in kako se dobiček družbe pozneje izplača lastniku.
Ob zaključku leta so pogoste tudi praktične dileme: kateri prihodki še pripadajo s.p., kateri stroški so povezani z dejavnostjo, ali je smiselno prenesti zaloge, kako ravnati z osnovnimi sredstvi in kdaj obvestiti kupce. Prehod iz s.p. na d.o.o. zato ni en sam dogodek, ampak zaporedje odločitev, pri katerih mora biti poslovna vsebina skladna z računovodsko in davčno obravnavo.
Začetek naj bo projekcija, ne obrazec
Preden se sprejme dokončna odločitev, je priporočljivo pripraviti projekcijo poslovanja do konca leta. Ta naj vključuje pričakovane prihodke, še neprejete račune, stroške, prispevke, akontacije, predvideno plačo v družbi in likvidnost po plačilu davčnih obveznosti. Prehod iz s.p. na d.o.o. je smiselno primerjati v vsaj dveh scenarijih: prenos pred koncem leta in prenos v začetku naslednjega leta. Razlika med scenarijema pogosto pokaže, da navidezno hitra rešitev ni nujno finančno najboljša.
ocenite, kateri posli bodo dejansko opravljeni pred datumom prenosa;
preverite, ali so stroški poslovno potrebni, dokazljivi in pravilno časovno razmejeni;
izračunajte vpliv prispevkov, dohodnine, akontacij in morebitnega doplačila;
preglejte odprte terjatve, obveznosti, zaloge, opremo in dolgoročne pogodbe;
pripravite dokumentacijo za prenos dejavnosti, sredstev ali pogodb na družbo;
določite, kdo bo po prenosu izdajal račune in kdo bo nosilec posameznega projekta.
Prihodki in stroški se ne smejo poljubno prestavljati
Ena najpogostejših napak je prepričanje, da je mogoče prihodke in stroške razporediti po želji, glede na to, kje je davčna posledica ugodnejša. V praksi mora vsak prihodek slediti dejanskemu opravljenemu poslu, pogodbeni podlagi in nosilcu tveganja. Enako velja za stroške: priznani so le, če so povezani z dejavnostjo, ustrezno dokumentirani in časovno pravilno evidentirani. Prehod iz s.p. na d.o.o. ne sme biti razlog za umetno ustvarjanje odhodkov ali prenašanje dobička brez poslovne vsebine.
Če s.p. po ustanovitvi družbe še nekaj časa ostane aktiven, mora za to obstajati razumljiv razlog. To je lahko zaključevanje starih projektov, izterjava terjatev, prenos pogodb ali urejanje sredstev. Vendar morajo biti tudi v prehodnem obdobju evidence jasne. Računovodstvo mora vedeti, kateri subjekt je opravil storitev, kdo je imel strošek in na podlagi česa je bila cena določena.
Posli med s.p. in družbo zahtevajo dokazila
Ker sta s.p. in družba pogosto vsebinsko povezana prek iste osebe, so posli med njima posebej občutljivi. To velja za prodajo opreme, najem poslovnih sredstev, prenos zalog, uporabo prostorov, svetovalne storitve ali podporo pri zaključevanju projektov. Prehod iz s.p. na d.o.o. mora biti v takih primerih podprt z internimi obračuni, pogodbami, zapisniki, cenitvami ali drugimi dokazili, ki pokažejo, da je bil posel resničen in tržno utemeljen.
Ni dovolj, da obstaja račun. Iz dokumentacije mora biti razvidno, kaj je bilo opravljeno, zakaj je bilo potrebno, kdaj je bilo izvedeno in kako je bila določena vrednost. Pri povezanih poslih je tveganje večje, če so cene neobičajne, če ni dokazov o izvedbi ali če je edini namen znižanje davčne osnove. Dobro pripravljeno preoblikovanje poslovanja zmanjša možnost nepriznanih odhodkov in poznejših sporov.
Zaposlitev v družbi in prispevki
Ko se začne poslovanje prek družbe, se odpre tudi vprašanje statusa lastnika oziroma direktorja. Če se podjetnik v družbi zaposli, nastanejo obveznosti iz plače, prispevkov in akontacije dohodnine. Če s.p. še ni zaprt, je treba preveriti, kako se statusi časovno prekrivajo in katere obveznosti nastanejo v posameznem obdobju. Prehod iz s.p. na d.o.o. je zato treba uskladiti tudi z vidika socialnih zavarovanj, ne le z vidika davčnega obračuna.
Zaključni kontrolni seznam pred odločitvijo
Pred dokončno izvedbo naj podjetnik skupaj z računovodjo pregleda odprte račune, pogodbe, dolgove, zaloge, osnovna sredstva, morebitne olajšave, DDV položaj in denarna sredstva za plačilo obveznosti. Posebej pomembno je, da se dokumentacija ne pripravlja za nazaj, temveč sproti. Prehod iz s.p. na d.o.o. je najbolj varen takrat, ko so poslovni razlogi jasni, davčni učinki izračunani, prenosi utemeljeni in časovnica realna.
Izobraževalni zaključek je preprost: prenos dejavnosti ob koncu leta naj bo načrtovan projekt, ne hitra administrativna rešitev. Prehod iz s.p. na d.o.o. lahko prinese bolj pregledno poslovanje, omejitev odgovornosti in drugačno davčno strukturo, vendar le, če je izveden zakonito, dokumentirano in s pravočasno strokovno podporo.
O avtorju:
Robert Dvoršek je podjetnik, računovodja, podjetniški in finančni svetovalec. Je lastnik in direktor uspešnega podjetja ZNAJDI SE računovodstvo d.o.o., ustanovitelj in direktor Zavoda Znajdi se, avtorknjige (Z)NAJDI SE v podjetništvu, predsednik več društev in združenj. V poslovnem svetu ima obilo izkušenj - 17 let dela v računovodstvu, 15 let vodenja samostojnega računovodskega servisa, vrsto let pa se ukvarja z davčnim in finančnim svetovanjem. S podjetništvom in lastno poslovno kariero je pričel leta 2007 z ustanovitvijo zasebnega zavoda, nadaljeval z razvojem računovodskega servisa kot samostojni podjetnik, kasneje pa kot d.o.o.. Pred vstopom v poslovni svet je že več kot 10 let aktivno deloval v vodstvih različnih organizacij, društev in klubov. Poleg univerzitetne izobrazbe ima opravljena različna neformalna izobraževanja in za seboj vodenje več kot 100 projektov. Vse svoje izkušnje in znanja je združil v svoji prvi knjigi (Z)najdi se v podjetništvu.
Prodaja brez s.p. pri digitalnih izdelkih ni nujno nedolžen test trga, če kupec lahko javno naroči izdelek, vi pa ga z namenom prodaje nalagate v spletno trgovino. Tveganje se ne začne šele pri visokih prihodkih, temveč že pri organiziranem nastopu na trgu: odprt račun/profil - neke vrste spletna trgovina, opis izdelkov, cene, plačila in provizije platforme kažejo na to, da ste se tudi že nekoliko organizirano lotili dejavnosti. Začetniki pogosto računajo na majhno verjetnost nadzora, vendar to ni enako pravilno urejenemu poslovanju. Pravočasna ureditev prihrani zaplete pri davkih, DDV, evidencah in letnem obračunu.
Prodaja brez s.p. ni samo vprašanje višine prihodkov
Najpogostejša zmota je prepričanje, da dejavnost nastane šele, ko prodaja postane resna ali ko preseže določen znesek. Pri digitalnih izdelkih je meja pogosto bolj vsebinska kot številčna. Če imate odprto spletno trgovino, naložene predloge, e-knjige, tečaje, grafike ali druge datoteke, določene cene in možnost nakupa, gre lahko za javno ponudbo. Prodaja brez s.p. je zato tvegana tudi takrat, ko je nakupov malo, ker namen ni več zasebna izmenjava, temveč ponavljanje prodaje na trgu.
Bodite informirani o tej in podobnih temah:
Test trga je lahko legitimen poslovni korak, vendar mora biti pravilno razumljen. Razlika med tem, da prijateljem pokažete prototip, in tem, da na platformi objavite izdelek z gumbom za plačilo, je velika. V drugem primeru kupcu omogočite nakup, platforma izvede obdelavo plačila, vi pa prejmete prihodek ali vsaj terjatev. Prodaja brez s.p. se v takem primeru ne presoja po tem, ali ste zaslužili dovolj za plačilo stroškov, ampak po tem, ali nastopate kot ponudnik.
Digitalno poslovanje je za začetnike privlačno, ker ni zalog, najema prostora in klasične blagajne. Prav zato se zdi, da je neregistrirana prodaja manj pomembna. Toda platforma običajno hrani podatke o naročilih, provizijah, vračilih, valutah, kupcih in izplačilih. Ti podatki so računovodsko pomembni, tudi če jih uporabnik vidi le kot preprost nadzorni panel. Prodaja brez s.p. lahko hitro ustvari sled, ki jo je pozneje težko pravilno razložiti brez celovitih evidenc.
Posebej pomemben je trenutek pred prvo prodajo. Če ste že odprli trgovino, uredili opise, naložili datoteke in omogočili plačila, ste naredili več kot zgolj razmišljali o ideji. Namen prodaje je razviden iz zunanjega nastopa. Prihodki pred registracijo so zato občutljivi: treba je ugotoviti, komu pripadajo, kako se obdavčijo, ali jih je mogoče vključiti v kasnejše evidence in ali so nastale še druge obveznosti. Prodaja brez s.p. se tu pogosto zaplete prav zato, ker se prvi koraki niso dokumentirali.
Majhna verjetnost nadzora ni računovodsko pravilo. Je zgolj ocena tveganja, ki ne spremeni davčnih obveznosti.
Nizki prihodki ne pomenijo samodejno, da dejavnost ni nastala in davčnih ter administrativnih obveznosti ni.
V praksi je največ težav pri naknadnem popravljanju. Začetnik najprej proda nekaj izdelkov, nato odpre dejavnost, potem pa skuša stare prihodke vključiti v nove evidence, kot da so nastali pozneje. Tak pristop lahko ustvari dodatne napake: napačen datum prihodka, neujemanje izplačil s poročili platforme, spregledane provizije in nejasno obravnavo stroškov. Prodaja brez s.p. je zato manjši problem, če se pravočasno ustavi in strokovno pregleda, kot če se mesece popravlja po občutku.
Provizije platforme, tujina in DDV obveznosti
Pri spletnih platformah ni pomemben le znesek, ki ga prejmete na račun. Platforma lahko pred izplačilom odšteje provizijo, strošek obdelave plačila, naročnino ali druge storitve. Računovodsko je treba razumeti bruto prodajo, stroške platforme in neto izplačilo. Če evidence temeljijo samo na bančnem prilivu, so prihodki lahko prenizko prikazani, stroški pa brez ustrezne podlage. Prodaja brez s.p. tako ne povzroči le vprašanja registracije, ampak tudi vprašanje pravilnega evidentiranja prometa.
Priročnik za ETSY prodajalce
Priročnik ponuja ključne napotke za ETSY prodajo glede skladnosti z zakonodajo, davčnih obveznosti in računovodstva.
Strokovno preverjeno
Dobite točene in verodostojne in formacije iz strokovnega vira, preverje, ažurne, podane s strani zaupanja vrednih strokovnjakov.
Kontrolni seznami
Dobite točene in verodostojne in formacije iz strokovnega vira, preverje, ažurne, podane s strani zaupanja vrednih strokovnjakov.
Dodatna plast so prejete storitve iz tujine. Mnoge platforme, orodja za e-poštno pošiljanje, gostovanje, oglaševanje ali plačilne rešitve imajo sedež v drugi državi. Takšne storitve lahko sprožijo obveznosti glede DDV, tudi pri osebah, ki sicer niso klasični zavezanci za DDV. Potrebna je presoja, ali nastane obveznost identifikacije za DDV za prejete storitve, samoobdavčitve ali poročanja. Prodaja brez s.p. je pri digitalnih izdelkih zato pogosto povezana z mednarodnimi pravili, čeprav prodajalec deluje iz domače pisarne.
shranjujte poročila platforme o naročilih, provizijah, vračilih in izplačilih;
ločite bruto prodajo od neto priliva, ker nista isti računovodski podatek;
preverite račune za tuje digitalne storitve in morebitne DDV posledice;
evidentirajte datume nastanka prihodkov, ne le datume nakazil;
pred letnim davčnim obračunom uskladite evidence s plačili in stroški.
Letni davčni obračun je pogosto trenutek, ko se pokaže, ali je bila spletna dejavnost vodena dovolj natančno. Če manjkajo poročila, računi in časovnica dogodkov, je težko zanesljivo določiti prihodke, priznane odhodke in pravilno obdobje obdavčitve. Prodaja brez s.p. pred registracijo lahko vpliva tudi na razlago kasnejšega poslovanja, zato je smiselno že na začetku vedeti, kaj se bo dokazovalo ob koncu leta.
Kako varneje preveriti povpraševanje
Če želite samo preveriti interes, ločite raziskavo trga od prodaje. Varnejši pristop je zbiranje povratnih informacij, čakalna lista, anketa, predstavitvena stran brez možnosti nakupa ali omejen prikaz prototipa. Ko omogočite plačilo, prenos izdelka in ponavljajoče naročanje, se položaj spremeni. Prodaja brez s.p. takrat ni več le ustvarjalni hobi, ampak lahko pomeni opravljanje dejavnosti brez ustrezne oblike.
To ne pomeni, da mora vsakdo takoj odpreti kompleksno poslovno strukturo. Pomeni pa, da je treba pred javno ponudbo razumeti posledice: registracijo, način obdavčitve, izdajo računov, evidence, DDV pri tujini in obravnavo stroškov. Kvalitetno računovodstvo pri takih primerih ni administrativni luksuz, ampak način, da se dobra ideja ne začne z napačnimi temelji. Prodaja brez s.p. je pogosto rešljiva, dokler so podatki zbrani, datumi jasni in odločitve pravočasne.
Najslabša možnost je večmesečno improviziranje, nato pa hitro naknadno popravljanje pred rokom za oddajo obračunov. Takrat se običajno mešajo osebni prilivi, platformne provizije, tuji računi, nepopolni izpisi in nejasni datumi prodaje. Brez strokovne podpore se ena napaka pogosto popravi tako, da nastaneta dve novi. Prodaja brez s.p. naj bo zato opozorilo, da je test trga smiselno načrtovati enako resno kot kasnejšo rast prodaje.
O avtorju:
Robert Dvoršek je podjetnik, računovodja, podjetniški in finančni svetovalec. Je lastnik in direktor uspešnega podjetja ZNAJDI SE računovodstvo d.o.o., ustanovitelj in direktor Zavoda Znajdi se, avtorknjige (Z)NAJDI SE v podjetništvu, predsednik več društev in združenj. V poslovnem svetu ima obilo izkušenj - 17 let dela v računovodstvu, 15 let vodenja samostojnega računovodskega servisa, vrsto let pa se ukvarja z davčnim in finančnim svetovanjem. S podjetništvom in lastno poslovno kariero je pričel leta 2007 z ustanovitvijo zasebnega zavoda, nadaljeval z razvojem računovodskega servisa kot samostojni podjetnik, kasneje pa kot d.o.o.. Pred vstopom v poslovni svet je že več kot 10 let aktivno deloval v vodstvih različnih organizacij, društev in klubov. Poleg univerzitetne izobrazbe ima opravljena različna neformalna izobraževanja in za seboj vodenje več kot 100 projektov. Vse svoje izkušnje in znanja je združil v svoji prvi knjigi (Z)najdi se v podjetništvu.
Za slovensko poslovno-pravno okolje žal preveč velja rek, da je sprememba edina stalnica. Tako se z obratom na političnem parketu obetajo tudi spremembe ravnokar uveljavljene davčne reforme. Trenutno še ni točnih informacij kaj bo spremenjeno, kaj od nedavnih novosti se bo obdržali in kaj zastavilo drugače. Govora je kar o razveljavitvi nedavne davčne reforme in potem sprejetju nove.
Sprememb bo precej - če na kratko strnemo – plače bodo nekoliko manj obdavčene, novosti so tudi na področju bonitet. Za podjetnike še bolj pomembne pa so spremembe pri obdavčitvi kapitala in dobičkov. Tudi zasebni lastniki nepremičnin si obetajo skoraj 10% več neto najemnin. Potrebne bodo pa tudi določeni popravki za nazaj, kajti zakon bo veljal že za davčno leto 2022.
Nekateri se pač znajdejo po svoje in onlyfans računovodstvo je tu, da pomaga...Razumemo, da ima online poslovanje mnogo oblik. Ne glede na obliko – in dokler je v mejah legalnega – pa morajo izvajalci poskrbeti tudi, da je skladno z vsemi davčnimi pravili, računovodskimi standardi itd.
Pri samostojnem podjetniku v bistvu ne gre ravno za ustanovitev s.p., saj samostojni podjetnik ni neka ločena pravna oseba, temveč gre za fizično osebo, ki opravlja določeno dejavnost.
V času davčnih obračunov za preteklo poslovno leto, včasih pride do nejasnosti sistema »normirancev« (torej obdavčitve po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih). V letih, ko je mnogim promet precej padel, pa je zanimivo vprašanje – zakaj normiranec VEDNO plača dohodnino – med tem, ko nekdo drug z nižjimi dohodki ne plača nič?
Ko se gospodarstvo obrne, je včasih potrebno tudi razmisliti o tem, da je čas za zaprtje firme. Odločitev seveda ni enostavna, vendar če drugače ne gre, jo je bolje sprejeti prej, kot pa prepozno. Dokler je v podjetju še kaj denarja za poplačilo obveznosti in dokler se še ne nabere ogromno izgube, bo izhod lastnikov lažji kot kasneje. So pa bistvene razlike pri tem, kako se zapre s.p. in kako druge oblike (na primer d.o.o., pa tudi zasebni zavodi itd).
Službe pri velikih delodajalcih vsi dojemamo kot nekaj stabilnega, nekaj »ziher«, vendar pri tem pogosto podcenjujemo kako se vse spreminja. Podcenjujemo tudi to, da so spremembe vedno hitrejše, svet se modernizira in oblikuje v še praktično nedavno znanstveno fantastiko. Bo že držalo tudi, da so mala in srednje velika podjetja gonilo inovativnosti in tudi družbenih sprememb.
Davki in prispevki za sp - kakšne davkemore plačati in kako jih izračunati, se sprašuje vsak samostojni podjetnik. Pri tem je glavna razlika, ali je SP normiranec ali ne. Kako je s prispevki? Kako z DDV? V tem prispevku smo pripravili poenostavljen povzetek. 
